V nadaljevanju preberite: 

Pred nas stopi ženska. Ženska, ki je videla, ki je spoznala in ki ve. Ženska, ki zna vihteti motorko, ki jo vihti že desetletja, vihti, da bi videli in vedeli tudi ostali. Čez čas k njej pristopi še druga, ta, ki prav tako vihti, vihti motiko in pero, in skupaj sedeta – in govorita. To je zgodba o knjigi Kaj le v sebi nosiš, a tudi zgodba o tem, kaj daje umetnost, ko se vse zdi izgubljeno.