Nasilje pod masko v Sarajevu

Nasilje pod masko, uspešnica izpod peresa Dragana Petrovca, je zdaj dostopna tudi bralcem z območja nekdanje Jugoslavije.

Objavljeno
24. april 2017 14.33
LJUBLJANA SLOVENIJA 08.06.2011 DRAGAN PETROVEC INSTITUT ZA KRIMINOLOGIJO FOTO:ROMAN SIPIC/DELO
Branko Soban
Branko Soban

V sarajevski založbi Dobra knjiga je namreč te dni izšel njen prevod v bosanski jezik. Knjigo je iz slovenščine prevedla Hajrija Sijerčić-Čolić, profesorica na pravni fakulteti v Sarajevu.

Knjiga Dragana Petrovca, profesorja, pravnika, publicista in raziskovalca na Inštitutu za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti, je v Sloveniji izšla leta 2015 in je bila leto zatem tudi med kandidati za Rožančevo nagrado. Zaradi aktualne tematike so se zanjo kmalu začeli zanimati tudi na območju nekdanje Jugoslavije, še posebej v Bosni in Hercegovini, kjer se rane medetičnega in medverskega nasilja še lep čas ne bodo zacelile. Nasilje je po svoje namreč večno.

Avtor knjige se zato sprašuje, ali res drži trditev oziroma prepričanje, da je večina ljudi dobrih in da je pravzaprav vselej samo peščica naklonjena zlu. Praksa namreč ne potrjuje tovrstnih teorij. Prej narobe. Prava nrav človeka se praviloma vselej pokaže šele tedaj, ko popusti družbeni nadzor. Takrat pride na dan vse tisto, kar je sicer nenehno skrito pod masko.

Najnižji človeški nagoni niso povezani ne z nacionalno pripadnostjo, ne z izobrazbo, poklicem, raso in ne z vero. Na plano bruhnejo v vseh okoljih. Zato avtor pravi, da ne drži, da se dobri ali navadni ljudje kar naenkrat spremenijo v slabe. Le slabi v takšnih razmerah dobijo priložnost, da se pokažejo, kakšni so pravzaprav v resnici.

Ko pisec razkriva svet mask, za katerim stoji svet nasilja, bralcu ta dva na prvi pogled različna svetova predstavi kot nekakšno zlito celoto, ki od sebe daje eno samo senco. In če pokličemo na pomoč fiziko: senca je površina, na katero ne pade niti en sončni žarek. Zato dokler ne snamemo mask in s tem razkrijemo nasilja, ne moremo stopiti iz sence. Še naprej bomo torej živeli v temini in hladu, saj v tem svetu senc ni sonca, tega žlahtnega vira svetlobe in toplote...

Prevajalka je bila nekoč begunka

Prof. dr. Hajrija Sijerčić-Čolić dobro pozna pisca Nasilja pod masko, saj je večji del vojne v Bosni in Hercegovini kot begunka z dvema majhnima otrokoma preživela v Ljubljani. Na Inštitutu za kriminologijo so jo toplo sprejeli medse in pomagali njej in njeni družini.

Tu je tudi dokončala doktorsko disertacijo, ki jo je potem zagovarjala po končani vojni. Zdaj je ena najuglednejših pravnih strokovnjakinj v Bosni in Hercegovini. A povezave s Slovenijo so seveda ostale. V njenem kabinetu na pravni fakulteti ob reki Miljacki, kjer poučuje kazensko pravo, zato že leta visijo kar tri fotografije Ljubljane...

Na predstavitvi prevoda, ki ima podoben naslov kot v sloveščini - Nasilje pod maskom , je povedala, da se ji je med prebiranjem knjige odprl nov svet institucionalnega, kolektivnega in individualnega nasilja. Nov svet strahot, ki jih je človek sposoben storiti. A hkrati je spoznala tudi nove poti analiziranja tega zla. Dragan Petrovec je po njenih besedah zelo hrabro spregovoril o nasilju.

Ne le o zlu, ki so ga počeli nekoč in v oddaljenih krajih, ampak je s prstom pokazal tudi na ljudi iz neposredne okolice in na dogodke iz nedavne preteklosti. Zato knjiga seveda ni zanimiva samo za Slovenijo, ampak tudi za svet okrog nje. Za širši krog bralcev in še zdaleč ne samo za strokovnjake s tega področja. Zato se je tudi odločila za prevod in tako po svoje snela še eno masko nasilja iz sveta, v katerem živimo.

Knjigo Dragana Petrovca so predstavili v imenitnem okolju ateljeja Figure v središču mesta, ki ga vodi Slaviša Mašić, sarajevska legenda, nekdanji televizijski režiser in velik ljubitelj kulture.

In ker je tudi profesor Dragan Petrovec vsestranska osebnost, je ob tej priložnosti na harmoniko med drugim zaigral znan komad Astorja Piazzolle Oblivion, ki ga je posvetil vsem otrokom, žrtvam vojne v Sarajevu ter v vsej Bosni in Hercegovini.