Roman Jureta Detele je poziv k nenasilnemu odnosu do živali

»Kar pripovedujem, je zgodovina prihodnjih dveh stoletij,« je konec 19. stoletja dejal Friedrich Nietzsche. Stoletje pozneje je Jure Detela v svojem edinem intervjuju dejal, da je »vsak pesnik glasnik usode sveta«. Vsak pesnik – tudi on, ki je v svojem nedokončanem romanu zapisal, da »za življenje na Zemlji ne zadošča takšen ekološki pristop, ki vidi v okolju le posestvo, potrebno za surovine in za človeško zdravje«. In imel, kakopak, prav. Pesnik, pisatelj in esejist Jure Detela (1951–1992) danes velja za enega najbolj singularnih in fascinantnih avtorskih glasov, ki so slovensko književnost bogatili v osemdesetih letih, a tedaj ga je tako poznal kot prebiral in premišljeval le malokdo. Slednje se je spremenilo predvsem po zaslugi pesnika, prevajalca in umetnostnega zgodovinarja Miklavža ...