Nepogrešljivi vodnik po slovenskih knjigah
V soboto bo časnik Delo obogaten z dragoceno knjižno prilogo
Odpri galerijo
Slovenci smo med vodilinimi pri številu izdanih knjig. FOTO: Shutterstock
Bukla: berimo domače je knjižna priloga na 48 straneh, ki je prvi tovrstni projekt Javne agencije za knjigo Republike Slovenije in revije Bukla. V soboto, 26. oktobra, torej ravno na začetku krompirjevih počitnic in kot napoved v praznično in sejemsko knjižno sezono, bo priložena Delu, Večeru in Primorskim novicam. Izšla bo v nakladi 72.000 izvodov, v njej pa bosta predstavljena vsa raznovrstnost slovenske avtorske knjižne produkcije in širok izbor odmevnih (in nagrajenih) domačih knjig letošnjega leta, od leposlovja prek humanistike do priročnikov. Narejen je izbor več 160 knjižnih naslovov slovenskih knjig, ki so letos že izšle, obenem pa je napovedano še nekaj tistih, ki bodo izšle do Slovenskega knjižnega sejma konec novembra. Bukla: berimo domače je nepogrešljiv vodnik po slovenskih knjigah letošnjega leta!
SAMO RUGELJ
IMATE ČAS ZASE?
Po rezultatih zadnje raziskave o knjižni kulturi in nakupovanju knjig v Sloveniji iz leta 2019 je skoraj polovica anketirancev, tistih, ki sploh še berejo knjige, navedla, da je njihov ključni problem pomanjkanje časa. To me je seveda spomnilo na nedavno pripombo dobrega znanca, ki pravi, da obstajata dve vrsti družb: prve so tiste, v katerih ljudje nikoli nimajo nobenega časa, druge pa so tiste, kjer ljudem uspeva vzeti si čas za tisto, kar jih zanima. Slovenci, kot kaže, spadamo bolj v tisto prvo kategorijo.
Kaj v resnici pomeni to pomanjkanje časa? V nasprotju z velikimi državami, kjer je že pot na delovno mesto lahko povezana z nekaj urami vožnje dnevno, smo Slovenci s svojo dostopnostjo precej privilegirani, saj iz svojega doma, ne glede na to, kje živimo, v eni uri pridemo čez pol države. Tudi tisto, kar potrebujemo za nemoteno vsakdanje življenje in moramo nakupiti vsakih nekaj dni, je vedno kje blizu, saj Slovenija slovi kot dežela z enim največjih obsegov trgovskih površin na prebivalca v Evropi. Celo konce tedna in krajše počitnice nam je veliko laže preživeti kot marsikdo drug; v času, ko se nekdo komaj prebije iz kakega velikega mesta, smo mi, če smo se ob primerni uri odpravili na pot, že lahko na svojem cilju, pa naj gre za morsko obalo, hribe ali toplice – vse, kar nas pričakuje tudi v prihajajočih krompirjevih počitnicah.
Velik del odgovora o našem pomanjkanju časa se po mojem mnenju tako skriva v pretiranem ukvarjanju z zasloni vseh vrst: televizijskimi, računalniškimi in telefonskimi, in zahteva našo nenehno vključenost v tekoče, vendar pogosto hitro pozabljive dnevne teme. Pretirano posvečanje dogodkom, ki jih opravimo mimogrede, nenehna prisotnost v spletnih debatah vseh vrst, stalno komuniciranje po vseh kanalih raznovrstnih omrežij ipd. – vse to so tisti nevidni kradljivci časa, ki nam lahko vsak dan skrajšajo kar za nekaj ur. V odmiku od nenehne prisotnosti pri dogajanju zunaj in v preusmeritvi na dogajanje znotraj se torej po mojem mnenju skriva pomembna priložnost prerazporejanja časa v korist lastnih interesov.
Naj torej ta knjižna priloga, ki je prvi tovrstni projekt Javne agencije za knjigo Republike Slovenija in revije Bukla (priložena je Delu, Večeru in Primorskim novicam) in v kateri predstavljamo vso raznovrstnost slovenske avtorske knjižne produkcije in širok izbor odmevnih (in nagrajenih) domačih knjig letošnjega leta, tistim, ki berejo, ponudi več kot 160 knjižnih razlogov, da bodo počeli še več tistega, kar bi radi – torej več brali!
RENATA ZAMIDA
KNJIGE SO …
V Sloveniji izide veliko knjig. Ali ste vedeli, da smo v svetovnem vrhu po številu izdanih knjig na leto na milijon prebivalcev (skoraj 2000)? A kako pogosto se v vsakdanjem življenju zaletite v knjigo ali knjiga v vas, sploh če niste redni in ciljni obiskovalec knjižnice ali knjigarne? S prisotnostjo knjig v naših življenjih se je v zadnjem desetletju ali dveh nekaj drastično spremenilo, v časopisih jih iščemo z lučjo pri belem dnevu, na televiziji jih ujamejo samo nespečneži, knjigarne pa se nevarno redčijo. A knjige še zmeraj so in pisatelji/-ce nagovarjajo z enako silovitostjo kot zmeraj, preverjeno. Vsakič, ko preberem izjemno knjigo, sem vsa iz sebe od navdušenja.
Ta priloga vašega priljubljenega časopisa je namenjena prav temu – da se knjige spet enkrat zaletijo v vas in da se spomnite, kako dober občutek je, ko preberete za vas izjemno knjigo in jo odložite na svojo knjižno polico ali jo podarite prijateljem za njihovo. Statistike izposoje in prodaje kažejo, da imamo pri nas radi slovenske knjige, zadnje čase je prav med izvirnimi knjigami na našem trgu največ uspešnic (poglejte še enkrat naslovnico, na njej so take, ki rušijo rekorde). Ali ste vedeli, da smo tudi ena redkih držav, kjer se na lestvice najbolj prodajanih knjig redno uvršča izvirna poezija? Tudi zato v tej knjižni prilogi posebej izpostavljamo prav domače.
Kljub temu je Slovenija na repu razvitih držav po velikosti domačih knjižnic, več kot tretjina Slovencev ima doma namreč manj kot 50 knjig. Zanimiv paradoks uvodnemu stavku, kajne? Zato ni odveč spomniti še na kakšen znanstveni izsledek: dejstvo, da smo obdani s knjigami, neverjetno blagodejno vpliva na nas – še bolj pa na naše otroke. Ali ste vedeli, da so otroci, ki odraščajo v okolju s knjigami, v življenju veliko uspešnejši od vrstnikov, ki svojih knjig nimajo? Ne glede na to, kakšna je izobrazba njihovih staršev! Ker dobri bralci znajo bolje prepoznavati vzorce, so boljši v matematiki, imajo večji besedni zaklad, so bolj samozavestni ...
Branje je najboljši možni trening za možgane, spomin in koncentracijo. V Sloveniji pravimo, da smo precej obsedeni s športom – a trenirati je treba še kaj več kot telo. In branje je eden tistih hobijev, ki nas naredi pametnejše, dokazano (razen če bi se radi lotili učenja igranja novega inštrumenta, tudi to menda pomaga). In ker smo Slovenci baje vsestransko tekmovalni, bi to moralo nekaj šteti, kajne?
Težko pričakovana priloga že to soboto. FOTO: Bukla
SAMO RUGELJ
IMATE ČAS ZASE?
Samo Rugelj, urednik revije Bukla in založnik FOTO: Leon Vidic/Delo
Po rezultatih zadnje raziskave o knjižni kulturi in nakupovanju knjig v Sloveniji iz leta 2019 je skoraj polovica anketirancev, tistih, ki sploh še berejo knjige, navedla, da je njihov ključni problem pomanjkanje časa. To me je seveda spomnilo na nedavno pripombo dobrega znanca, ki pravi, da obstajata dve vrsti družb: prve so tiste, v katerih ljudje nikoli nimajo nobenega časa, druge pa so tiste, kjer ljudem uspeva vzeti si čas za tisto, kar jih zanima. Slovenci, kot kaže, spadamo bolj v tisto prvo kategorijo.
Kaj v resnici pomeni to pomanjkanje časa? V nasprotju z velikimi državami, kjer je že pot na delovno mesto lahko povezana z nekaj urami vožnje dnevno, smo Slovenci s svojo dostopnostjo precej privilegirani, saj iz svojega doma, ne glede na to, kje živimo, v eni uri pridemo čez pol države. Tudi tisto, kar potrebujemo za nemoteno vsakdanje življenje in moramo nakupiti vsakih nekaj dni, je vedno kje blizu, saj Slovenija slovi kot dežela z enim največjih obsegov trgovskih površin na prebivalca v Evropi. Celo konce tedna in krajše počitnice nam je veliko laže preživeti kot marsikdo drug; v času, ko se nekdo komaj prebije iz kakega velikega mesta, smo mi, če smo se ob primerni uri odpravili na pot, že lahko na svojem cilju, pa naj gre za morsko obalo, hribe ali toplice – vse, kar nas pričakuje tudi v prihajajočih krompirjevih počitnicah.
Velik del odgovora o našem pomanjkanju časa se po mojem mnenju tako skriva v pretiranem ukvarjanju z zasloni vseh vrst: televizijskimi, računalniškimi in telefonskimi, in zahteva našo nenehno vključenost v tekoče, vendar pogosto hitro pozabljive dnevne teme. Pretirano posvečanje dogodkom, ki jih opravimo mimogrede, nenehna prisotnost v spletnih debatah vseh vrst, stalno komuniciranje po vseh kanalih raznovrstnih omrežij ipd. – vse to so tisti nevidni kradljivci časa, ki nam lahko vsak dan skrajšajo kar za nekaj ur. V odmiku od nenehne prisotnosti pri dogajanju zunaj in v preusmeritvi na dogajanje znotraj se torej po mojem mnenju skriva pomembna priložnost prerazporejanja časa v korist lastnih interesov.
Naj torej ta knjižna priloga, ki je prvi tovrstni projekt Javne agencije za knjigo Republike Slovenija in revije Bukla (priložena je Delu, Večeru in Primorskim novicam) in v kateri predstavljamo vso raznovrstnost slovenske avtorske knjižne produkcije in širok izbor odmevnih (in nagrajenih) domačih knjig letošnjega leta, tistim, ki berejo, ponudi več kot 160 knjižnih razlogov, da bodo počeli še več tistega, kar bi radi – torej več brali!
RENATA ZAMIDA
KNJIGE SO …
Renata Zamida, predsednica Javne agencije za knjigo. FOTO: Jure Eržen/Delo
V Sloveniji izide veliko knjig. Ali ste vedeli, da smo v svetovnem vrhu po številu izdanih knjig na leto na milijon prebivalcev (skoraj 2000)? A kako pogosto se v vsakdanjem življenju zaletite v knjigo ali knjiga v vas, sploh če niste redni in ciljni obiskovalec knjižnice ali knjigarne? S prisotnostjo knjig v naših življenjih se je v zadnjem desetletju ali dveh nekaj drastično spremenilo, v časopisih jih iščemo z lučjo pri belem dnevu, na televiziji jih ujamejo samo nespečneži, knjigarne pa se nevarno redčijo. A knjige še zmeraj so in pisatelji/-ce nagovarjajo z enako silovitostjo kot zmeraj, preverjeno. Vsakič, ko preberem izjemno knjigo, sem vsa iz sebe od navdušenja.
Ta priloga vašega priljubljenega časopisa je namenjena prav temu – da se knjige spet enkrat zaletijo v vas in da se spomnite, kako dober občutek je, ko preberete za vas izjemno knjigo in jo odložite na svojo knjižno polico ali jo podarite prijateljem za njihovo. Statistike izposoje in prodaje kažejo, da imamo pri nas radi slovenske knjige, zadnje čase je prav med izvirnimi knjigami na našem trgu največ uspešnic (poglejte še enkrat naslovnico, na njej so take, ki rušijo rekorde). Ali ste vedeli, da smo tudi ena redkih držav, kjer se na lestvice najbolj prodajanih knjig redno uvršča izvirna poezija? Tudi zato v tej knjižni prilogi posebej izpostavljamo prav domače.
Kljub temu je Slovenija na repu razvitih držav po velikosti domačih knjižnic, več kot tretjina Slovencev ima doma namreč manj kot 50 knjig. Zanimiv paradoks uvodnemu stavku, kajne? Zato ni odveč spomniti še na kakšen znanstveni izsledek: dejstvo, da smo obdani s knjigami, neverjetno blagodejno vpliva na nas – še bolj pa na naše otroke. Ali ste vedeli, da so otroci, ki odraščajo v okolju s knjigami, v življenju veliko uspešnejši od vrstnikov, ki svojih knjig nimajo? Ne glede na to, kakšna je izobrazba njihovih staršev! Ker dobri bralci znajo bolje prepoznavati vzorce, so boljši v matematiki, imajo večji besedni zaklad, so bolj samozavestni ...
Branje je najboljši možni trening za možgane, spomin in koncentracijo. V Sloveniji pravimo, da smo precej obsedeni s športom – a trenirati je treba še kaj več kot telo. In branje je eden tistih hobijev, ki nas naredi pametnejše, dokazano (razen če bi se radi lotili učenja igranja novega inštrumenta, tudi to menda pomaga). In ker smo Slovenci baje vsestransko tekmovalni, bi to moralo nekaj šteti, kajne?
