Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Knjiga

Nova četrtina stoletja vileniškega festivala

Letošnji veliki lavreat vileniške prireditve je romunski pisatelj Mircea Cãrtãrescu.
25. 5. 2011 | 20:18
»Paradni konj, lepi, mladi, poskočni lipicanec dejavnosti našega društva, tista prireditev, s katero se društvo ­najbolj ponaša« – s temi besedami je predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih danes uvedel prvo predstavitev­ 26. mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki bo letos trajal od 6. do 11. septembra.

Slovenski avtor 
v fokusu bo tokrat Drago Jančar. Prireditev, ki jo pisateljsko društvo organizira v sodelovanju s sežanskim Kulturnim društvom Vilenica, letos postavlja v fokus formo festivala in literarnih nastopov nasploh pod geslom Beri v živo/Read Me Live. To je tudi naslov projekta, v katerem z vileniškim sodelujejo še festivali Druskininkai Poetic Fall iz Litve, irski Cúirt in goriški Ex Border in ga v programu Kultura 2007–2013 financira evropska komisija.

Med festivali tako poteka izmenjava avtorjev, pripravili so tudi skupno spletno stran, na kateri bodo dokumentirali posnetke nastopov pisateljev.

Danes so oznanili tudi nagrajenca Vilenice 2011: to je leta 1956 rojeni romunski »enciklopedist resničnosti in sna« Mircea Cãrtãrescu. Predsednik vileniške žirije Andrej Blatnik je opozoril na besede Lidije Dimkovske, ki je v utemeljitvi o avtorju zapisala: » (...) romunski bralci stiskajo pesti, da bo odšel v Stockholm po Nobelovo nagrado za književnost. Dobro je, da smo z našo, vileniško nagrado, ki se mu podeljuje za vse, kar je doslej napisal, objavil, ustvaril in kar še bo, prehiteli stockholmsko akademijo.«

Srednjeevropske pobude

Letošnjo okroglo mizo Srednjeevropske pobude bo vodil pesnik Gregor Podlogar, ki tudi sam išče inovativne in sveže načine literarnega nastopanja. Med razpravljavci bo Alberto Manguel, avtor tudi v slovenščino prevedene knjige Zgodovina branja, ki je prav gotovo eden najboljših poznavalcev te problematike v svetovnem merilu.

Letošnji vileniški festival bosta »podaljšala« oktobrski nastop lanskega nagrajenca Dževada Karahasana, v drugi polovici novembra pa še okrogla miza Kdo je lahko slovenski pisatelj?, ki bo odprla aktualno temo tujih avtorjev, ki živijo in ustvarjajo v Sloveniji.

Po kolokvijih prejšnjih treh let o avtorstvu (Kdo ali kaj piše literaturo?, 2008), literarnem posredništvu (Kdo izbere?, 2009) in bralstvu (Kdo bere?, 2010) bo 9. mednarodni komparativistični kolokvij (pripravlja ga Jola Škulj) posvečen presečiščem med umetnostjo, eksaktnimi znanostmi in humanistiko.

Z naslovom Živo branje: literatura, znanost in humanistika bo ponudil tri različne, a med seboj prepletene tematske sklope: dvanajst predavateljev, šest domačih in šest tujih, bo premišljevalo o tem, kaj lahko humanistika ponudi trdim znanostim, obravnavali bodo polje umetnosti kot žive, nedovršene totalitete, posvetili pa se bodo tudi performativnosti kot teoretskemu konceptu v navezi z literarno prakso in znanstveno politiko.

V zbirki Antologije Vilenice bo v okviru festivala letos izšla Antologija sodobne turške književnosti, za katero sta avtorje in besedila izbrala in uredila Alena Ćatović in Fehim Nametak. Že prejšnjo soboto so v Sežani podelili tri kristalna peresa 11. mednarodne literarne nagrade mlada vilenica: prejele so jih četrtošolka Julija Železnik, sedmošolka Teja Gerjovič in osmošolka Lara Ružič Povirk.



Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine