Nova dnevna soba v Linhartovem mestu

V Radovljici, kjer na novo knjižnico z večjimi in svetlimi prostori čakajo že vrsto let, bodo morali potrpeti še nekaj mesecev.

Zaradi težav z zamakanjem v novem objektu načrtovanega odprtja letos ne bo, toda ravnateljica Božena Kolman Finžgar se zaradi dodatne zamude ne vznemirja. Predvsem se veseli, da bodo prihodnje leto vendarle dobili novo mestno dnevno sobo.

Arhitektura objekta ni zanemarljiva, saj je prav, da je knjižnica ob vstopu v mesto opazna, pravi ravnateljica ustanove, ki nosi ime znamenitega Radovljičana, avtorja prvih gledaliških uprizoritev v slovenskem jeziku, Antona Tomaža Linharta.

Poleg privlačne stavbe na Vurnikovem trgu bodo knjižničarji in obiskovalci pridobili trikrat toliko knjižničnega prostora, kot ga imajo na voljo v Šmajdovi vili na Gorenjski cesti. Tam knjižnica deluje od leta 1972. Leta 1989 so k vili zgradili prizidek, leta 2003 so se iz stavbe izselile razne lokalne organizacije in sprostile nekaj dodatnega prostora za knjižnico.

V Šmajdovi vili na Gorenjski cesti knjižnica deluje od leta 1972. Foto: Roman Šipić/Delo

Od zadnje širitve uporabljajo dobrih 900 kvadratnih metrov površin, od tega 700 za knjižnično dejavnost. Kljub širitvam je prostora za potrebe knjižnice v Šmajdovi vili kmalu spet začelo zmanjkovati, zato so pred dobrimi desetimi leti začeli iskati novo lokacijo. Nekaj časa so razmišljali o selitvi v nekdanjo trgovino Merkur v Radovljici, vendar so se pozneje na občini odločili za novogradnjo, ki bi morala biti po prvotnih načrtih končana že leta 2010.

Na občini zdaj pravijo: »Nujno in čim prej potrebujemo novo stavbo knjižnice, ki bo poleg osnovnih dejavnosti omogočala razvoj na drugih področjih: bralne in informacijske pismenosti, vseživljenjskega učenja, ustvarjalnosti prek različnih projektov, poleg samega fizičnega prostora pa bo omogočala tudi socialni prostor in prostor druženja.«

Knjižnico naredijo knjižničarji

Skupaj s hčerinsko družbo škofjeloškega Tehnika, podjetjem Perina so na občini zasnovali javno-zasebno partnerstvo za ureditev novega Vurnikovega trga, kjer bi poleg stanovanjskih blokov zgradili še novo knjižnico; razmišljali so celo o gradnji gledališča, ki bi lahko postalo osrednja kulturna ustanova v Radovljici.

Zamisel o gradnji slednjega v Linhartovem mestu, kjer gledališka dejavnost kljub slavnemu rojaku izpred dobrih dveh stoletij nima takšne tradicije kot v (polprofesionalnem) gledališču na Jesenicah ali v kranjskem Prešernovem gledališču, se ni uresničila, tako da bo osrednja kulturna ustanova v mestu ostala knjižnica. Novi prostori bodo večji in lepši, delovne razmere precej boljše, a »knjižnico naredijo knjižničarji«, poudarja Božena Kolman Finžgar. To je obljubila tudi knjižničarka Katja Bevk, ki je dejala, da bodo »naredili simpatično, prijetno in prijazno knjižnico«.

Gradnja v nastajajočem stanovanjsko-poslovnem kompleksu je stekla leta 2008. Pozneje so začeli graditi tudi knjižnico, ki pa se je po dokončanju betonskega skeleta stavbe ustavila – zaradi pomanjkanja denarja. Za nadaljevanje gradnje se je občina na začetku preteklega leta zadolžila za dva milijona evrov.

Na policah je že zdaj več kot sto tisoč knjig ... Foto: Roman Šipić/Delo

Takrat so pričakovali, da bo okoli šest milijonov evrov vredna investicija (poleg knjižnice je občina deloma sofinancirala gradnjo komunalne opreme, zunanjo ureditev, garažne hiše), pri kateri je ministrstvo za kulturo prispevalo le 300.000 evrov za opremo, izpeljana do konca tega leta. A se je izkazalo, da bo moralo podjetje Javna razsvetljava, ki dokončuje gradnjo, najprej rešiti problem zamakanja. Tako je načrt o decembrskem odprtju dobesedno splaval po vodi. Bo pa takrat gradnja predvidoma končana, na začetku prihodnjega leta na občini pričakujejo uporabno dovoljenje.

Spodbujanje branja

Kolman Finžgarjeva veliko prednost lokacije vidi v dejstvu, da so v bližini šola, avtobusna postaja, občina, upravna enota in druge institucije, nedaleč je stari del mesta, zato bo dostopna za vse uporabnike. Želi si, da bi čim več ljudi bralo, da bi prihajali v knjižnico in bi jo sprejeli kot mestno dnevno sobo. Za knjižnico in podobne ustanove je pomembno, da obiskovalci vedo, da je tam prijetno okolje, kjer se dogajajo različne zanimive stvari, da jim bodo knjižničarji priskočili na pomoč, če bo treba. Po odprtju bodo tamkaj lahko prebrali časopise kot doslej, spili kavo, se družili ali pa le uživali v razgledih s terase na bližnjo in daljno okolico, kar v dosedanjih prostorih ni bilo mogoče.

Kot je prepričana prva knjižničarka v Radovljici, lahko tudi z ustreznimi in prijetnimi prostori promovirajo branje, saj je sodobna knjižnica že prerasla podobo klasične knjižnice, z izposojo knjig. Tudi zato so se na prelomu tisočletja v knjižnici Antona Tomaža Linharta strateško usmerili v spodbujanje branja »od nosečnosti naprej«, čemur so namenjene številne dejavnosti.

Že zdaj bralce in druge obiskovalce privabljajo z literarnimi večeri, predavanji, bralnimi klubi, razstavami, pravljičnimi uricami in različnimi delavnicami, mlade pa tudi z računalniki: »Bolje, da so pri nas, kot pa na cesti.« Lani so v Radovljici našteli 1800 dejavnosti, ravnateljica obljublja, da bodo vsebine izvajali tudi v novih prostorih.

Ravnateljica radovljiške knjižnice Božena Kolman Finžgar. Foto: Roman Šipić/Delo

Iz užitka v navado

Branje ni pomembno le zaradi branja samega, ampak za razumevanje prebranega. Problem je (tudi med mladimi), da vsi ne usvojijo pravilnih bralnih tehnik, zato je njihovo razumevanje zmanjšano. Če nimajo znanja o tehnikah branja, jim povzroča preglavice razumevanje besedil, tudi tistih iz matematičnih nalog ali pri drugih šolskih predmetih, opozarja Božena Kolman Finžgar, ki opaža težave zlasti pri tvorjenju daljših besedil.

V primerjavi s šolo, ki zahteva branje točno določenih vsebin, se knjižničarji veselijo, da večina bralcev k njim prihaja zaradi prostočasnega branja: »Tako lahko branje preide v užitek, užitek pa v navado.« Novega okolja se veseli tudi Maja Šmitek, ki v knjižnici dela od začetka tega meseca in je prepričana, da bodo na knjižnih policah, kjer imajo zdaj več kot sto tisoč knjig, in ob njih obiskovalci našli še kaj novega.