Nova in nova življenja Prevzetnosti in pristranosti

Obstaja vrsta literarnih del, ki so se tako vpela v duhovno živ­ljenje civilizacije, da so njihove zgodbe, junaki in avtorji­ dobili odmev v raznih predelavah drugih avtorjev.

Med klasiki je še vedno vir inspiracije­ Shakespeare, od popularnih detektivskih junakov pa je, denimo, ušel izpod nadzora avtorja­ Arthurja Conana Doyla slavni Sherlock Holmes in se reinkarniral v množici romanov drugih avtorjev. Med romane, ki so sprožili vrsto izpeljav, sodi tudi Prevzetnost in pristranost Jane Austen.

Kot je znano, je zgodba o tem, kako prvi vtisi postavljajo oviro pri ljubezenskem približevanju lepotice Elizabeth Bennet in angleškega plemiča Fitzwilliama Darcyja, doživela številne ekranizacije, od filmskih, v kateri je v vlogi Darcyja že leta 1940 blestel Laurence Olivier, do sodobnejših televizijskih upodobitev. Med temi je dobila ikonični status BBC-jeva različica v šestih delih iz leta 1995, ki je med svetovne filmske in TV-zvezde katapultirala Colina Firtha kot gospoda Darcyja.

Na wikipediji je okoli dvajset avtorjev in avtoric, ki so tako ali drugače izrabili motiv slavnega romana: od Mr. Darcy's Daughters ­Elizabeth Aston do komične različice Seducing Mr. Darcy izpod peresa Gwyn Cready ali pa različice knjige v grozljivki Pride and Prejudice and the Zombies.

Razredni boj v Longbournu

V zadnjem času odmevata dve literarni nadaljevanji ali predelavi Prevzetnosti in pristranosti. Jo Baker je lani izdala roman Longbourn, ki je dobil ime po posestvu družine Bennet, le da se je avtorica osredotočila na tisto, kar v romanu Jane Austen ostane skrito in netematizirano – namreč življenje in delo služabnikov in služkinj. Prav ta naoljeni gospodinjski stroj družini omogoča dokaj udobno življenje, četudi se zdi najti soproge za pet godnih dam dovolj zahtevna naloga za vsako družino.

Levičarski podton je v pisanju Bakerjeve vseskozi prisoten. Z izvirnikom ga druži predvsem prizorišče dogajanja z namigi na ključne preizkušnje gospodičen Bennet. Vsi usodni dogodki iz Prevzetnosti in pristranosti, denimo prihod bratranca in snubca gospoda Collinsa ali Lydijin pobeg z Georgeom­ Wickhamom oziroma srečen ljubezenski konec za starejši hčeri Elizabeth in Jane, tu nimajo dramatičnega učinka, ampak odmevajo kvečjemu po tem, da se obseg dela za kuharico in služabnike poveča.

V ospredju romana je služkinja Sarah, ki z mlado hišno pomočnico Polly, kuharico Mrs. Hill in njenim možem gara za družino Bennet. Z glavno junakinjo Prevzetnosti in pristranosti Elizabeth jo druži več potez: je razmišljujoča, trezna, odločna in ob tem strastna bralka, ko ji čas to dopušča.

Življenje je več kot garanje

Sarah dnevno garanje za družino pušča nezadovoljeno, od življenja pričakuje več, sanjari o kozmpolitskem Londonu in potovanjih. Tako jo vznemiri srečanje s temnopoltim služabnikom s posestva Netherfield, kjer sicer domuje izbranec gospodične Jane, gospod Bingley. Eksotični služabnik je videl precej sveta in ima načrte svoje osamosvojitve v Londonu.

Po drugi strani Sarah vznemiri prihod novega služabnika in kočijaža Jamesa v Long­bourn. Srečanje z njim nekoliko spominja na začetno spoznavanje Elizabeth in Darcyja, med katerima je vseskozi prisotna napetost, napačne predstave drugega o drugem, ki se postopoma rušijo, da bi med njima lahko vzklila čisto prava ljubezen.

Longbourn obravnava prav izzive in prepreke na poti združevanja teh dveh junakov. Kot razdiralna sila tudi v tem romanu nastopi George Wickham, ki v Jamesu prepozna vojaškega dezerterja – za ta prekršek je bila v Angliji poznega 18. stoletja predvidena smrtna kazen ali najmanj bičanje.

Wickhamove grožnje tako Jamesa odženejo iz Longbourna. V delu pripovedi nas tako avtorica popelje v Jamesovo preteklost, njegovo odraščanje in odločitev za vojaški poklic, njegovo vojaško izkušnjo na španski fronti med napoleonskimi vojnami z vsemi nazornimi podrobnostmi stradanja, tortur itd. Prav tako nas del pripovedi, posvečene kuharici Hill, seznani s tem, da je nezakonski James pravzaprav njen sin, ki se je porodil iz romance z gospodom Bennetom.

Roman lahko beremo kot kritiko razrednih razlik, s prikazi sirot (Sarah sta starša umrla, tudi mlada Polly je sirota), nezakonskih otrok pa problematizira tudi prevladujočo moralo tedanje Anglije, pa tudi nezavidljiv položaj žensk.

Umor na Pemberleyju

Nedavno je angleška televizija BBC pripravila tridelno mini serijo Death Comes to Pemberley (Smrt ­obišče Pemberley). Gre za televizijsko predelavo istoimenskega romana P. D. James, ene največjih pisateljic kriminalk v Angliji, ki je prejšnji teden preminila. Detektivka (ali zločinski roman), ki je izšla leta 2011, se osredotoča na življenje zakoncev Elizabeth in Fitzwilliama Darcyja šest let po poroki na koncu romana Prevzetnost in pristranost.

Pemberley se pripravlja na družabni dogodek leta, tj. tradicionalni ples, ki ga organizirajo Darcyji za širšo sosesko. A dogodek prepreči umor na posestvu Pemberley. Žrtev je stotnik Denny, glavni osumljenec pa nihče drug kot glavni dežurni antijunak George Wickham.

Z umorom na Pemberleyju sta čast in slava tega posestva ter njegovih prebivalcev ponovno zasenčeni, še posebej zato, ker je glavni osumljenec Wickham prek poroke z Elizabethino sestro Lydio povezan s plemenitimi Darcyji.

Zločin in čast

Slog P. D. James je izvrsten, pretanjen, zelo blizu jeziku, ki ga je ovekovečila Jane Austen v svojih delih. Za razliko od romanov Jamesove sta tu zločin in njegova pojasnitev precej enostavna. Zločin je torej predvsem tisto, kar preizkusi čvrstost ljubezni med zakoncema Darcy in posredno vpliva na usodo Darcyjeve sestre Georgiane, zdaj godne za ženitev. Če bi namreč senca umora padla na družino Darcy, bi se njene možnosti za ugodno možitev zmanjšale.

V TV-različici sta oba ljubezenska motiva še bolj poudarjena in napetost še povečana: tu so trenja med Darcyjem (Matthew Rhys) in Elizabeth (Anna Maxwell Martin), ki sta si ustvarila družino (v TV-različici imata majhnega sina).

V ospredju je ponovno dilema, prisotna že v Prevzetnosti in pristranosti, namreč, ali mora aristokrat slediti temu, kar mu nalaga funkcija ali simbolni mandat (torej, kar bi bilo najbolje za Pemberley, njegove prebivalce), ali lahko sledi svojemu srcu. V romanu P. D. James iskrivo, jezično Elizabeth iz romana Jane Austen umakne nekoliko v ozadje in ima tako pri razreševanju umora postransko vlogo ter bolj kot ne od daleč spremlja razvoj dogodkov.

V televizijski različici je Elizabeth veliko bolj dejavna in odločna, da bo uganki umora prišla do dna, kar ji seveda na koncu in tik pred zdajci tudi uspe. Umor potrebuje ugodno razrešitev, da bi zakon med glavnima junakoma preživel in upravičil Darcyjevo odločitev, da bo pri izbiri soproge sledil svojemu srcu in ne zahtevam družbene funkcije.

Večni čar aristokracije

Serijo odlikujejo značilna angleška občutljivost za značilnosti tega zgodovinskega obdobja (od scenografije, kostumografije, jezika), dobro ustvarjanje napetosti in dramatični poudarki, odlična igra vseh akterjev, vključno z Wickhamom (Matthew Goode).

V primerjavi z Longbournom kot tudi z »originalom« Prevzetnosti in pristranosti (v katerem je Jane Austen kritična do razrednih razlik, položaja žensk v tistem času ipd.) gre tako pri romanu P. D. James kot pri njegovi TV-različici za konservativno obravnavo tematike. Francosko revolucijo namreč glavni akterji v romanu in seriji dojemajo kot žalostno posledico dejstva, da je francosko plemstvo zapustilo podeželje in izgubilo stik z bazo podjarmljenega kmetstva.

Roman in serija namreč legitimirata obstoj aristokracije, njenih privilegijev ter razrednih razlik, zato pa dovolj prepričljivo nagovarjata zveste oboževalce sveta Jane Austen in ljubitelje romantične ljubezni med Darcyjem in Elizabeth.