Tiskane izdaje
Med čakanjem na novi, normativni slovar slovenskega jezika smo uporabniki dobili drugo, dopolnjeno in deloma prenovljeno izdajo SSKJ, delo skupine sodelavcev Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, in slovarski portal Fran, »google slovenskih slovarjev«.
Drugo izdajo, torej SSKJ2, je v dveh zvezkih pripravila skupina inštitutskih jezikoslovcev pod vodstvom predstojnika prof. dr. Marka Snoja v poldrugem letu: najobsežnejše in nacionalno najbolj pomembno slovarsko delo je tako triindvajset let po izidu zadnjega zvezka dobilo dopolnjeno in aktualizirano različico.
SSKJ2 obsega 97.669 iztočnic in ponuja 111.850 opisov slovenskih besed v 157.978 pomenih; vse prejšnje gradivo je ohranjeno, novi slovar je dopolnjen z besedami, besednimi zvezami in pomeni, ki so se v slovenščini pojavili in uveljavili v zadnjih dveh desetletjih, prenovljen pa v tistih delih, ki so nujno potrebovali aktualizacijo in posodobitve, slovar torej prikazuje slovensko besedje v časovnem razponu od druge polovice 19. stoletja do leta 2013. Večina dodanih besed in pomenov se naslanja na gradivo iz Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika.
SSKJ2 je izšel v knjižni in elektronski obliki, a se prodaja samo v paketu: z nakupom knjižne izdaje dobi kupec osebno geslo, s katerim lahko dostopa do elektronske različice; brezplačni dostop založba jamči do konca leta 2017. Kdor bi mislil, da se lahko do vsebin novega SSKJ dokoplje z ovinkom prek Frana.si, na zaslonu naleti na obvestilno okence, ki mu pove, da raba 2. izdaje SSKJ zahteva prijavo in veljavno kodo, ki jo prejme kupec tiskane različice slovarja.
Po razlagi direktorja Cankarjeve založbe Mihe Kovača tiskana izdaja, za katero obstajajo močni vsebinski razlogi, vzdržuje in sofinancira spletno izdajo, preverjeno založniško dejstvo je tudi, da največje število uporabnikov vedno doseže le kombinacija tiskane in elektronske izdaje.
SSKJ2 s svojima dvema knjigama po Kovačevih besedah sodi med pet knjig, v katerih je vse, kar je treba vedeti o Sloveniji, druge so še slovenska nacionalna enciklopedija Slovenika v dveh knjigah in Veliki atlas Slovenije, je pa od teh še edini živi naslov, saj uredništva Enciklopedije Slovenije ni več, prav tako ne Geodetskega zavoda.
Selfie, selfi, jazček
Fran je po besedah urednika doc. dr. Kozme Ahačiča »google slovenskih slovarjev«: spletno mesto namreč združuje slovarje, slovenistične jezikovne vire in portale, ki so nastali ali še nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ter slovarje, ki so v okviru dela na tem inštitutu dobili digitalno obliko, skupaj 513432 slovarskih sestavkov, ki prikazujejo slovenščino od 16. stoletja do danes.
V naslednjih mesecih bo vključenih slovarjev še več, saj bodo dodajali že izdelane slovarje – več narečnih, zgodovinskih, terminoloških in etimološkega. Vključene rastoče slovarje bodo na Inštitutu osveževali dvakrat na leto.
Vseh slovarjev je od včeraj, ko portal Fran deluje, dvajset: Slovar slovenskega knjižnegajezika, Slovar novejšega besedja, Sprotni slovar slovenskega jezika, SSKJ2 (za dostop je potrebno geslo), Slovenski pravopis in Slovar pravopisnih težav, od zgodovinskih so vključeni Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar, Slovar stare knjižne prekmurščine, Slovensko-latinski slovar po Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710) Matije Kastelca in Gregorja Vorenca, Slovar jezika Janeza Svetokriškega in Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, od terminoloških pa Botanični terminološki slovar, Farmacevtski terminološki slovar, Slovenski smučarski slovar, Gledališki terminološki slovar, Čebelarski terminološki slovar, Geološki terminološki slovar, Gemološki terminološki slovar, Geografski terminološki slovar, Planinski terminološki slovar, zraven je še Slovenski lingvistični atlas 1.
Dodani sta še jezikovna in terminološka svetovalnica, v katerih se uporabniki lahko nadejajo odgovora na postavljeno vprašanje v nekaj dneh. Uporaba Frana je zastonj, omogoča enostavno in napredno iskanje po izbranem ali izbranih slovarjih, ob iskanju v enem slovarju vidimo tudi zadetke v vseh drugih – to omogoča poseben iskalni okvir, ki so ga razvili na Inštitutu in kot pravijo nima primerjave v nobenem drugem slovarskem portalu, uporabnik si izpis zadetkov lahko poljubno prilagaja.
Mogoče je – »če dobimo dobro zamisel« – predlagati tudi nove slovenske besede namesto tuje, o predlogih je mogoče tudi glasovati. Urednik je včerajšnjo predstavitev začinil s predlogom za besedo selfie oziroma ponašeno selfi, ki jo je predvčerajšnjim poslal Franu: beseda jazček je imela včeraj popoldan en like oziroma všeček.
Na Inštitutu Fran blagrujejo z ugotovitvijo, da je enostaven za uporabnika, ki potrebuje osnovne informacije, in izčrpen za uporabnika, ki ga zanimajo zahtevna iskanja in podrobnosti, ki bi jih z navadnim iskalnikom težko našli v več slovarjih. Omogoča tudi, da iskalne nastavitve v celoti prilagodimo svojim zahtevam in si jih lahko tudi zapomni, uporaben pa je tako na računalnikih kot na tablicah in pametnih telefonih.
