Od genija do bebca

Psihologija množic: Temeljno delo s področja socialne psihologije Gustava Le Bona.

Objavljeno
27. januar 2017 13.56
Tadej Meserko
Tadej Meserko

Knjiga Psihologija množic (UMco, prevod Anja Radaljac), ki jo je pred več kot sto leti napisal francoski mislec Gustave Le Bon, je v veliki meri relevantna še danes. Ni zgolj resnična, pač pa, če jo beremo tudi kot analizo nekega problema, to je možnosti manipuliranja množice, ostaja aktualna še naprej.

Avtor se je prvi resno lotil proučevanja delovanja mišljenja množic, pri čemer je ena glavnih ugotovitev, da so množice v veliki meri neracionalne. »Inferiorno razmišljanje množic temelji, prav tako kot vsako razmišljanje višjega reda, na povezavah idej, toda med idejami, ki jih povezujejo množice, obstajajo le navidezne vezi analogij ali sosledij.«

Množica, skratka, ne reflektira povedanega, nanjo delujejo zgolj površinski vtisi, dojemljiva je za sugestije itd. Vse to povzroči, da so odločitve množic problematične, niso zavezane tistemu, kar je najboljše, pač pa tistemu, v kar jih je vodja ­zmanipuliral.

Uspešni voditelji žal ne postanejo najinteligentnejši posamezniki. »Vodje, o katerih govorimo, so pogosteje možje dejanj kot misleci. Niso obdarjeni z ostro daljnovidnostjo in tudi ne bi mogli biti, kajti ta zmožnost v splošnem vodi k dvomu in neaktivnosti. Pogosto prihajajo iz vrst morbidno nervoznih, razburjenih, napol blaznih posameznikov, ki so na meji ­norosti.«

Ob tem se pojavijo številni problemi, ki jih avtor smiselno obdela, mi pa bomo v okviru aktualnosti pregledali zgolj en pomislek. Problematično se namreč zdi, da po skoraj sto dvajsetih letih od prvega izida knjige politiki in drugi voditelji še vedno enako manipulirajo z množico, kot opisuje Le Bon. Pričakovali bi, da bo ob razumevanju principov delovanja množice ta kljub temu na neki način razumela samo sebe in začela delovati razumneje.

A Le Bonovo delo je odlično tudi po tem, da pravzaprav predvidi razvoj napredka razumevanja množice in da sodeč po slednjem ni mogoče pričakovati, da bi se možnosti manipuliranja kaj kmalu spremenile, prav tako avtor predvidi ciklični razvoj inteligentnosti množice, kar naposled pomeni nujen povratek k ne-umnosti.

Analiza, opozorilo, priročnik

Knjiga bo marsikomu služila kot analiza ali opozorilo, a dejstvo je, da bo v veliko korist, skoraj kot priročnik, tistim, ki imajo opravka z nadzorovanjem ali prepričevanjem množic. Ti lahko brez zadržkov uporabljajo knjigo tudi danes, čeprav seveda obstajajo modernejša dela, ki natančneje pojasnjujejo manipuliranje s širšim krogom ljudi, predvsem pa so ta dela bolj specializirana.

Ob tem je treba izpostaviti še spremno besedo Lenarta J. Kučića, ki skuša prenesti pretekla spoznanja v moderno spletno okolje, kjer se ugotovljeni principi delovanja množice v veliki meri preslikajo.

Kljub družbenemu napredku in višanju izobraženosti ter splošne inteligence se je bati, da se manipuliranju tudi v prihodnje ne bomo mogli ogniti, kajti, kot je poudarjeno v delu: »V kolektivnem umu so intelektualne zmožnosti posameznikov, s tem pa tudi njihova individualnost, oslabljene. […] Resnica je takšna, da lahko tudi najodličnejši posamezniki združeni prispevajo le tiste srednjevrstne kvalitete, ki jih ima tudi vsak povprečni posameznik. V množici se tako ne akumulira modrost, temveč neumnost.«

Ali drugače, v množici vsi postanemo nekakšni bebci in kot taki nato odločamo o naši prihodnosti. In ta je potem – kakšna pa – bebava.