Osma lavreatka Neda Rusjan Bric

Podelitveni večer nagrade mira je bil posvečen Luizi Pesjakovi, eni najbolj priljubljenih slovenskih pisateljic svojega časa.

Objavljeno
08. oktober 2019 07.00
Posodobljeno
08. oktober 2019 07.00
Igralka, režiserka in pisateljica Neda Rusjan Bric.  Foto Roman Šipić
Komisija za literarno nagrado mira, ki jo vodi Petra Koršič, članice pa so še Stanislava Chrobáková Repar, Igor Divjak, Vesna Mikolič in Tatjana Pregl Kobe, je soglasno odločila, da je letošnja dobitnica Neda Rusjan Bric, avtorica dramskih predlog za svoje multimedijske projekte. Igralka, režiserka in pisateljica s svojim poglobljenim in hkrati priljudnim (so)avtorskim delom iz zgodovine tihotapi pomembne v splošni slovenski zavesti manj znane ali pozabljene primorske osebnosti in družbene pojave v slovensko dediščino in tako prek gledaliških in filmskih del postavlja žive opomnike in spomenike državnega pomena (Trieste–Alessandria Embarked: štorja od lešandrink, Eda: zgodba o bratih Rusjan, Kdor sam do večera potuje skoz svet, Fabiani: umetnost bivanja, Nora Gregor: skriti kontinent spomina, Zrno soli ali Vse najboljše, Marina!).

Na večeru, ki sta ga podpisala Mira, ženski odbor slovenskega centra Pen, in Slovenski kulturni center Berlin, so nastopili igralka Lana Bučevec v vlogi Beate, slovenske samospeve Benjamina Ipavca, Antona Ipavca in Lucijana Marije Škerjanca je v slovenščini interpretiral baritonist Miha Brkinjač, prevode v nemškem jeziku pa tenorist Johannes Dunz ob klavirski spremljavi Gregorja Jagodica.

image
Luiza Pesjak, rojena Crobath, portret mihaela Stroja, ki ga hrani Narodna galerija; (pred 1848), olje, platno, 97 x 74 cm. Foto Narodna Galerija
Večer je bil posvečen Luizi Pesjakovi, eni najbolj priljubljenih slovenskih pisateljic svojega časa, avtorici prvega družinskega romana Beatin dnevnik iz leta 1887. Sinočnji recital je postregel z igranimi interpretacijami odlomkov iz Beatinega dnevnika, podelitev nagrade mira pa so spremljali slavospevi iz druge polovice 19. stoletja, ko je ob književnosti in glasbi raslo slovenstvo.
Pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete je letos izšla prva faksimilirana izdaja tega dnevniškega romana, pospremljena z izčrpno literarnozgodovinsko študijo Urške Perenič, ki prinaša nova spoznanja o avtorici in delu.

image
Stran iz dnevnikov Luize Pesjak. Foto Urška Perenič


V letošnji brošuri je predsednica ženskega odbora slovenskega centra Pen Tanja Tuma v spisu Po deželi slovenski se plazi duh literarnega snobizma zapisala: »Tudi letošnji nabor nominirank kaže, da so književnice pomemben del slovenske literarne pokrajine, četudi je veliko vprašanje, ali bo šolajoča se mladina čez petdeset ali sto let sploh slišala zanje. Za osrednjo slavljenko letošnje akademije, Luizo Pesjakovo, namreč niso nikoli. (…) V Sloveniji veje duh literarnega snobizma, duh, ki ga oddajajo abonenti določenih literarnih nagrad in njihovi podrepniki. Ta duh žal seže tudi do snovalcev oziroma snovalk učnih načrtov in bati se je, da bodo tudi nominiranke in nagrajenke nagrade mira ostale prihodnjim rodovom nepoznane, še posebno, če so med bralci in gledalci priljubljene in spoštovane. Njihova izvirna greha sta ženski spol in branost, kakor da kakovostna književnost ne more biti hkrati vsakomur dostopna.«

Za nagrado mira so bile letos nominirane še Sonja Koranter, Darinka Kozinc, Saša Pavček, Sanja Pregl, Simona Semenič, Barbara Simoniti, Marija Stanonik, Suzana Tratnik in Bronja Žakelj.

Doslejšnje dobitnice so Jolka Milič, Maja Haderlap, Ksenija Jus, Silvana Paletti, Svetlana Slapšak, Alenka Jensterle Doležal in lani Stanislava Chrobáková Repar.