Tiskane izdaje
Pokojni Aleš Debeljak je nekoč dejal, da bi lahko vse prevode ukrajinske književnosti v slovenščino prešteli na prste ene mizarjeve roke. O vzrokih za to literarno nepretočnost na tem mestu najbrž nima smisla razpravljati, lahko pa smo veseli, da ponuja nagrada Vilenica, ki bo letos šla ukrajinskemu pisatelju Juriju Andruhoviču, priložnost za potovanje v ukrajinsko literarno terro incognito.
Kar takoj povejmo, da je Andruhovič eden tistih redkih ukrajinskih pisateljev, ki so prevedeni v slovenščino. Za to je poskrbela Cankarjeva založba, ki je lani izdala prevod njegovega romana Dvanajst krogov.
Rojen je leta 1960, prihaja pa iz Galicije, zahodnega dela Ukrajine, ki je bila nekoč del Avstro-Ogrske. »Je izrazit Srednjeevropejec, zanj Srednja Evropa ni samo metereološki pojav,« je na včerajšnji predstavitvi povedal član žirije za nagrado vilenica Aleš Šteger (žirija je sicer delovala v novi sestavi, vodila jo je Lidija Dimkovska). Šteger in Andruhovič sta se spoznala leta 2000 na literarnem ekspresu, prijateljstvo med njima pa se je utrdilo v Berlinu leta 2007. »Prehodil je izjemno ustvarjalno in politično pot,« pravi Šteger.
Začel je kot pesnik, deloval je znotraj pesniškega tria Bu-Ba-Bu. Njihovi teksti in performanski so bili parodični in ironični, kar je v represivnem ozračju Ukrajine delovalo drzno. Njegovi prvi romani, Rekreacije (1992), Moskoviada (1993) in Perverzija (1996) so zbudili veliko zanimanja, z njimi je po Štegrovih besedah kot prvi ukrajinsko pišoči literat (Ukrajinci pišejo literaturo tudi v ruščini, najbolj znan rusko pisoči ukrajinski pisatelj je Andrej Kurkov) uspel prodreti v mednarodni prostor.
Rekreacije in Moskoviada, ki ju je napisal med služenjem vojaškega roka in po študiju na moskovskem Literarnem inštitutu, sta obračun z razpadajočim sovjetskim imperijem, pravi Šteger. Je tudi odličen esejist, v soavtorstvu s Andrzejem Stasiukom je napisal zbirko esejev Moja Evropa.
Sicer pa je zanj značilno, da svojo literaturo postavlja v Galicijo, danes zahod Ukrajine in s tem vrača glas izgubljenemu teritoriju in izgubljeni kulturni zavesti. Šteger njegovo literaturo označuje takole: »Je jezikovno virtuozna, poigrava se z medbesedilnimi igrami, stavi tudi na gogoljevsko fantastiko. Z drznostjo in drastičnostjo govori o kataklizmah 20. stoletja na področju Ukrajine in Srednje Evrope.«
Družbeno angažiran pisatelj
Andruhovič je tudi družbeno zelo angažiran. Zavzema se za proevropsko Ukrajino, bil je del oranžne revolucije. Ob izbruhu burnih dogodkov na kijevskem Trgu neodvisnosti (Majdan nezaležnosti) se je obrnil na evropsko in svetovno javnost z apelom »Vaše vrednote branimo z našo krvjo«, ki so ga objavili mnogi ugledni časniki po svetu. Izdal je tudi knjigo Euromaidan, ki govori o krvavih dogodkih v Kijevu ob padcu Janukoviča.
V slovenskem prevodu imamo za zdaj le njegov roman Dvanajst krogov, naslednje leto pa izide še Moskoviada, smo slišali včeraj. Branko Soban je v Delu zapisal, da je Dvanajst krogov družbenokritični roman, toda v njem so tudi elementi ljubezenske drame in kriminalke.
Predvsem pa je kritika uničujočega pohoda kapitalizma in potrošništva v Ukrajini, in kajpak kritika Bruslja, ki je Galicijo, to pozabljeno središče Evrope, kot pravi pisatelj, že zdavnaj odrinil nekam na rob pozabe. A po svoje je roman tudi nekakšen hommage velikemu lvovskemu pesniku Bogdanu Igorju Antoniču, ki je imel velik vpliv na sodobno ukrajinsko književnost.
»Nagrada Vilenica gre zaslužno v role Juriju Andruhoviču za polnokrvno, pogumno in svobodomisleno literaturo, ki vrača glas na videz in po krivici pozabljenim delom Evrope in nam, Srednjeevropejcem, na drzen, humoren, inteligenten in večplasten način s tem vrača lastno skupno preteklost in prihodnost,« je v obrazložitev zapisala žirija.
Andruhovič je za Primorske novice na vprašanje, kaj mu pomeni Vilenica, odgovoril, da mu je v čast, ker ga vpeljuje v čudovito druščino nekaterih njemu najljubših pisateljev, kot so Péter Esterházy, Zbigniew Herbert, Milan Kundera, Claudio Magris ... Zelo ga veseli tudi, da jo bo prejel v krasni deželi. Obenem verjame, da je pomembna podpora jeziku, v katerem piše.
Programska voditeljica festivala Maja Kavzar je povedala, da bo Jurij Andruhovič prejel 10 tisoč evrov denarne nagrade, svojevrstna nagrada pa je tudi izid prevoda njegovega romana naslednje leto pri Cankarjevi založbi.
