Tiskane izdaje
Pisatelji, ki se že desetletja srečujejo na najstarejši prireditvi v zgodovini mednarodne pisateljske organizacije, bodo letos v okviru dveh okroglih miz razpravljali o vidnih in nevidnih vojnah in se spraševali o položaju pisatelja v družbi, ki je samo še javnost, na sestanku ženskega odbora slovenskega Pen Mira pa bodo pisateljice s članicami mednarodnega Pen razpravljale o vprašanju Socialna omrežja proti ženskam?
Novi predsednik Slovenskega centra Pen, pisatelj Evald Flisar, je danes povedal, da pri oblikovanju programa letošnjega srečanja še ni sodeloval, zato je predstavitev v prostorih na Tomšičevi zaupal prejšnjemu predsedniku Marjanu Strojanu, državnemu sekretarju z ministrstva za kulturo Tonetu Peršaku, ki je predsednik Mirovnega odbora mednarodnega Pen, in sekretarju omenjenega odbora Edvardu Kovaču.
Kovač je zadolžen za pripravo 2. festivala literature za mir z naslovom Obrazi miru. Osrednji del festivala bo potekal na različnih literarnih odrih, na Bledu, v Kranju, Radovljici, Kamni Gorici, Škofji Loki, Vrbi, na Jesenicah, v Trzinu, Doslovčah in Ljubljani, nastopili bodo tako tuji pisateljski gostje kot njihovi slovenski gostitelji. Namen festivala je odpreti širši prostor za govor o miru, ponuditi načine za vzgojo in ozaveščanje o vrednoti miru za vse generacije ter spodbujati zavest, da smo vsi v družbi soodgovorni in da vsak lahko k miru doprinese.
V okviru spremljevalnega programa bo v torek v ljubljanski kavarni Union tradicionalni predblejski večer, "Bled pred Bledom", na katerem se bo Edvard Kovač pogovarjal z uglednim ukrajinskim pisateljem Andrejem Kurkovom, predstavljeni pa bodo tudi posamezni odlomki iz njegove odmevne knjige Dnevnik z Majdana.
Častni gost letošnjega srečanja na Bledu bo tokrat predsednik Mednarodnega Pen, John Ralston Saul, prevod njegovega romana Mračni odkloni (Dark Diversions) pa bodo predstavili na literarnem večeru v Radovljici v četrtek, 7. maja.
Saulu se predsedniški mandat približuje koncu, kot morebitnega novega predsednika mnogi omenjajo ravno Kurkova in prav tako blejsko gostjo, doslejšnjo podpredsednico mednarodnega Pen Vido Ognjenović, sicer predsednico Srbskega centra Pen. Omenjene bo skupaj z vodstvom slovenskega centra sprejel tudi predsednik Borut Pahor, na gradu Brdo pri Kranju pa bo udeležence prireditve v sredo zvečer sprejela ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar.
Slovenski center Pen je bil tudi ustanovljen tri leta po invaguraciji mednarodnega »kluba«: londonsko združenje pesnikov, dramatikov, urednikov, esejistov in romanopiscev, ustanovljeno na začetku dvajsetih let na pobudo pesnice in aktivistke Catharine Amy Dawson-Scott in prvega predsednika, pisatelja Johna Galsworthyja, je slovenski center uradno sprejelo v članstvo novembra 1926, njegov prvi predsednik je bil pesnik Oton Župančič. Ustanovitveni postopek je navzlic državni prisili v stari Jugoslaviji leta 1926 uspel predvsem zavoljo iniciative pisatelja Janka Lavrina, takrat profesorja na univerzi v Nottinghamu in člana angleškega centra Pen, in univerzitenega bibliotekarja Jožeta Glonarja.
Blejsko srečanje je najstarejša prireditev v zgodovini mednarodne pisateljske organizacije, saj se ob edinem slovenskem otoku pisatelji srečujejo že vse od srede šestdesetih let prejšnjega stoletja: na pobudo takratne podpredsednice mednarodnega Pena Mire Mihelič so se leta 1966, leto po 33. svetovnem kongresu Pena na Bledu, najprej srečali v Piranu čez nekaj let pa se je srečanje preselilo na Bled.
Po besedah Edvarda Kovača se se takrat na Bledu prvič v zgodovini srečali literati z Zahoda in izza železne zavese, Bled je postal oaza miru, kjer so se kasneje prvič videli in med seboj govorili Baski in Španci, Kurdi in Turki, predvsem pa vrsto let Izraelci in Palestinci, besedo pa so dobili tudi predstavniku pozabljenih ali zatiranih literatur, na primer tatarski, majevski, ujgurski in tibetanski pisatelji. Letos na Bled med drugimi prihajajo predstavniki baskovskega, katalonskega, centralnoazijskega, esperantskega, neodvisnega kitajskega in tudi nepalskega centra.
