Pisateljska spovednica: Rokopisa mu še niso zavrnili

Jani Virk bi rad napisal tako dobro knjigo, da mu jih ne bi bilo treba več pisati
Fotografija: Jani Virk Foto Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Jani Virk Foto Jure Eržen/Delo

Katera je prva knjiga, ki ste jo prebrali?

Nana mala opica, vedno znova, ker sem čakal, da bo lahko potegnila roko iz pasti, iz kokosovega oreha.
 

Kakšne ocene ste dobivali za šolske spise?

Dobre.
 

Opišite trenutek, ko ste spoznali, da boste pisatelj.

Pri triindvajsetih se mi je med žaganjem pleksistekla na trakove v neki delavnici v Chicagu zazdelo, da bi lažje s prsti tolkel po tipkovnici in bi bil pri tem boljši kot za stroji.
 

Imate kakšne ustvarjalne rituale?

Niti ne, usedem se in pišem.
 

Imate, ko pišete, več težav z začetki ali konci?

Če nisem v formi, z začetki in konci in tistim vmes.
 

Katere knjige nikoli niste mogli prebrati do konca?

Kar nekaj jih je, če me knjiga ne potegne, neham, čaka še preveč dobrih.
 

Kako izberete imena svojim likom?

Po intuiciji, ko lik že vidim in se mi zdi, da se ujema le z določenim imenom.
 

Knjiga, ki vas je spravila v jok?

V jok nobena, če odštejem tisto iz otroštva o deklici, ki ni mogla v nebesa, v obup pa kakšne debele suhoparne knjige iz časov študija.
 

Kolikokrat so vam zavrnili rokopis in s kakšnimi utemeljitvami?

Še nikoli, in brez utemeljitev.
 

Katere literarne junake bi radi spoznali v živo?

Don Kihota, Sanča Panso, Pantagruela, Dantejevo Beatrice, kakšen ženski lik iz štorij Bukowskega ...
 

Najbolj zanimiv odziv bralcev na vaše knjige?

Srednješolka iz Trsta pred leti, ko se je jezila zaradi premalo pozornosti do enega od ženskih likov v romanu.
 

V kakšnem odnosu ste s knjižnicami? Večkrat plačate zamudnino?

To pa ne, ni treba.
 

Kakšno knjigo bi radi napisali, pa vam ne uspe?

Tako dobro, da mi ne bi bilo treba več pisati knjig.

Komentarji: