Pohujšanje v deželi knjižnic
Prerekanja o tem, zakaj je roman Evangelij za pitbule Jiřija Bezlaja označen za mladinsko delo, se stopnjujejo.
Odpri galerijo
Literarni prvenec Jiřija Bezlaja je povzročil vihar med strokovnimi bralci. FOTO: Aleš Černivec
Ljubljana – Bo društvo s častitljivo tradicijo Bralna značka doživelo neslavno usodo švedske akademije? Knjiga Jiřija Bezlaja Evangelij za pitbule, ki so ji namenili priznanje zlata hruška 2017, je po izidu dvignila prah med strokovnjaki in zdaj pripeljala do odstopa člana programskega odbora. Drugi odstopi, pravijo poučeni, bodo sledili.
Dr. Igor Saksida, profesor na ljubljanski in koprski pedagoški fakulteti in fakulteti za humanistične študije v Kopru, je predsednico društva dr. Dragico Haramija in sodelavce sredi tedna obvestil, da po tistem, ko je v Delu prebral, da Bralna značka promovira Bezlajevo knjigo, izstopa iz programskega odbora in društva. Kuloarskih namigov, da bo odstopila tudi Haramija in še kdo, včeraj nismo mogli potrditi.
Delo je v zbirki Nova slovenska knjiga leta 2016 izdala založba Mladinska knjiga. V javni izjavi so nekateri člani Društva slovenskih literarnih kritikov zapisali, da je po izidu doživelo »širok odziv slovenskih literarnih kritikov« in pozitivne ocene: šest literarnih kritikov vrednoti Bezlajev prvenec kot kakovostno literarno delo. Saksida v pismu navaja: »Povsem jasno je, da so v zvezi s to knjigo resni strokovni (ne le didaktični, tudi psihološki in pedagoški) pomisleki o njeni recepcijski ustreznosti za mlade bralce. /.../ Priporočanje tega dela prek formalizma nagrade pa počne prav to, o čemer se na programskem odboru nismo niti usklajevali in še manj dogovorili.«
V telefonskem pogovoru je včeraj za Delo povedal, da je sporno zgolj to, da se je omenjena knjiga znašla med bralnimi priporočili, ki jih mladi bralci zelo upoštevajo, predvsem pa je prepričan, da trma oziroma »popolna nepripravljenost na dialog« knjižnice (Mestne knjižnice Ljubljana, MKL, v okviru katere deluje Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo) z instrumentalizacijo Bralne značke škoduje vsemu okolju, kar je velika škoda. Po njegovem mnenju je narobe, da se kljub več mnenjem ustreznih institucij, od založniškega društva do varuhinje človekovih pravic, ne zgodi nič. Saksida daje v premislek zgled festivala Zlata paličica, kjer je izbor gledaliških predstav za otroke in mladino zaupan interdisciplinarni komisiji, v kateri so strokovnjakinje tako za teatrologijo kot za razvojno psihologijo in pedagogiko.
Na več točkah javnega življenja Bezlajeve knjige je očitno šlo nekaj narobe: društvo literarnih kritikov je opozorilo, da je medijska obravnava knjige zanemarila literarne postopke in sprejela tisto, kar je ponudila »specifična interpretacija dr. Milene Mileve Blažić, ta bralca (in potemtakem vseh šest izpostavljenih kritikov ter strokovni odbor priznanja zlata hruška), ki ne razumeva romana kot ona, označi za naivnega«.
Profesorica na ljubljanski pedagoški fakulteti ima v tej zadevi precej očitkov: »Problematična je odločitev MKL, ki je sprožila vse nadaljnje napačne odločitve v slovenskem in mednarodnem prostoru.« Opozorila je, da MKL nima pravilnika o delovanju strokovnega odbora, ki sicer premore lastne kriterije za zlato hruško, a »se jih ne drži«. Kriterij vrednotenja je postavila MKL oziroma Pionirska knjižnica oziroma dr. Marjana Kobe, prva predavateljica mladinskega knjižničarstva, pravi Blažićeva. Marjana Kobe, ki se je upokojila leta 1998, je včeraj za Delo povedala, da primer spremlja, a ga ne bo komentirala. Med očitki Milene M. Blažić je tudi mnenje, da so številni člani strokovnega odbora v navzkrižju interesov in da večina splošnih knjižnic Bezlajevo knjigo hrani na oddelku za odrasle, le desetina na mladinskem oddelku, povsem drugače pa je v MKL.
Na ministrstvu za kulturo menijo, da bi bil poseg ministra v tem primeru nedopusten: »Odločitev o tem, ali je knjiga primerna za mlade bralce ali ne, prepuščamo stroki in pozivamo strokovnjake, da sporno vprašanje razjasnijo na način čim bolj strpnega dialoga.«
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa je že pred tremi meseci dalo vedeti, da »spoštujejo mnenje strokovnjakov za mladinsko književnost, kot sta dr. Blažić in dr. Saksida«, zato bodo »za mnenje o navedenem primeru zaprosili zavod za šolstvo«. Milena M. Blažić vsem vpletenim predlaga odstop, direktorici MKL Teji Zorko, strokovnemu odboru Bralne značke, urednicama Mladinske knjige Neli Malečkar in Ireni Matko Lukan, tudi ministru za kulturo Tonetu Peršaku.
Dr. Igor Saksida, profesor na ljubljanski in koprski pedagoški fakulteti in fakulteti za humanistične študije v Kopru, je predsednico društva dr. Dragico Haramija in sodelavce sredi tedna obvestil, da po tistem, ko je v Delu prebral, da Bralna značka promovira Bezlajevo knjigo, izstopa iz programskega odbora in društva. Kuloarskih namigov, da bo odstopila tudi Haramija in še kdo, včeraj nismo mogli potrditi.
Delo je v zbirki Nova slovenska knjiga leta 2016 izdala založba Mladinska knjiga. V javni izjavi so nekateri člani Društva slovenskih literarnih kritikov zapisali, da je po izidu doživelo »širok odziv slovenskih literarnih kritikov« in pozitivne ocene: šest literarnih kritikov vrednoti Bezlajev prvenec kot kakovostno literarno delo. Saksida v pismu navaja: »Povsem jasno je, da so v zvezi s to knjigo resni strokovni (ne le didaktični, tudi psihološki in pedagoški) pomisleki o njeni recepcijski ustreznosti za mlade bralce. /.../ Priporočanje tega dela prek formalizma nagrade pa počne prav to, o čemer se na programskem odboru nismo niti usklajevali in še manj dogovorili.«
Kaj je primerno za koga
V telefonskem pogovoru je včeraj za Delo povedal, da je sporno zgolj to, da se je omenjena knjiga znašla med bralnimi priporočili, ki jih mladi bralci zelo upoštevajo, predvsem pa je prepričan, da trma oziroma »popolna nepripravljenost na dialog« knjižnice (Mestne knjižnice Ljubljana, MKL, v okviru katere deluje Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo) z instrumentalizacijo Bralne značke škoduje vsemu okolju, kar je velika škoda. Po njegovem mnenju je narobe, da se kljub več mnenjem ustreznih institucij, od založniškega društva do varuhinje človekovih pravic, ne zgodi nič. Saksida daje v premislek zgled festivala Zlata paličica, kjer je izbor gledaliških predstav za otroke in mladino zaupan interdisciplinarni komisiji, v kateri so strokovnjakinje tako za teatrologijo kot za razvojno psihologijo in pedagogiko.
Dr. Igor Saksida»Povsem jasno je, da so v zvezi s to knjigo resni strokovni (ne le didaktični, tudi psihološki in pedagoški) pomisleki o njeni recepcijski ustreznosti za mlade bralce.«
Na več točkah javnega življenja Bezlajeve knjige je očitno šlo nekaj narobe: društvo literarnih kritikov je opozorilo, da je medijska obravnava knjige zanemarila literarne postopke in sprejela tisto, kar je ponudila »specifična interpretacija dr. Milene Mileve Blažić, ta bralca (in potemtakem vseh šest izpostavljenih kritikov ter strokovni odbor priznanja zlata hruška), ki ne razumeva romana kot ona, označi za naivnega«.
Profesorica na ljubljanski pedagoški fakulteti ima v tej zadevi precej očitkov: »Problematična je odločitev MKL, ki je sprožila vse nadaljnje napačne odločitve v slovenskem in mednarodnem prostoru.« Opozorila je, da MKL nima pravilnika o delovanju strokovnega odbora, ki sicer premore lastne kriterije za zlato hruško, a »se jih ne drži«. Kriterij vrednotenja je postavila MKL oziroma Pionirska knjižnica oziroma dr. Marjana Kobe, prva predavateljica mladinskega knjižničarstva, pravi Blažićeva. Marjana Kobe, ki se je upokojila leta 1998, je včeraj za Delo povedala, da primer spremlja, a ga ne bo komentirala. Med očitki Milene M. Blažić je tudi mnenje, da so številni člani strokovnega odbora v navzkrižju interesov in da večina splošnih knjižnic Bezlajevo knjigo hrani na oddelku za odrasle, le desetina na mladinskem oddelku, povsem drugače pa je v MKL.
Na ministrstvu za kulturo menijo, da bi bil poseg ministra v tem primeru nedopusten: »Odločitev o tem, ali je knjiga primerna za mlade bralce ali ne, prepuščamo stroki in pozivamo strokovnjake, da sporno vprašanje razjasnijo na način čim bolj strpnega dialoga.«
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa je že pred tremi meseci dalo vedeti, da »spoštujejo mnenje strokovnjakov za mladinsko književnost, kot sta dr. Blažić in dr. Saksida«, zato bodo »za mnenje o navedenem primeru zaprosili zavod za šolstvo«. Milena M. Blažić vsem vpletenim predlaga odstop, direktorici MKL Teji Zorko, strokovnemu odboru Bralne značke, urednicama Mladinske knjige Neli Malečkar in Ireni Matko Lukan, tudi ministru za kulturo Tonetu Peršaku.
