Tiskane izdaje
Poletje je tu in mnogi si delajo bralne sezname, postavljajo bralne izzive ali si želijo samo to, da se bo knjiga, ki jo bodo odnesli na plažo, kar se da dobro ujela z barvo kopalk in zagorele kože.
Na splošno velja prepričanje, da se ob pljuskanju morskih valov in petju škržatov najbolje bere »plaža« oziroma šund, a zagotovo je tudi veliko zahtevnejših bralcev, ki tudi poleti prisegajo na resno literaturo. Pregledali smo, kaj od tega, kar so zadnje čase izdale slovenske založbe, kar kliče po tem, da bi dobilo prostor v potovalnem kovčku.
Resna literatura
Tistim, ki tudi poleti ne prenašajo sentimentalnosti, čenčavosti in trupel, bi zagotovo najprej priporočili roman Figa Gorana Vojnovića (Beletrina), ki mu je Delo pravkar podelilo nagrado kresnik za najboljši slovenski roman leta, pa tudi ostale štiri nominirance za to nagrado, med njimi roman Mojce Kumerdej Kronosova žetev (Beletrina), ki je dobil še nekaj drugih pomembnih priznanj. Prvi je družinska kronika, prinaša zgodbo treh generacij, razpeto od petdesetih let prejšnjega stoletja do danes, drugi pa zgodovinski roman, postavljen v burno 16. stoletje.
Na bralnem seznamu vsakega resnega ljubitelja literature bi moral biti tudi nov roman Draga Jančarja In ljubezen tudi (Beletrina). Pisatelj, ki se lahko pohvali z več nagradami kresnik in drugimi pomembnimi domačimi in tujimi priznanji, se je v novem romanu vrnil v rodni Maribor, dogajanje pa postavil v čas vojnih grozot, sovraštva in nasilja.
V več pogledih je zanimiv tudi roman Čistost (Beletrina) ameriškega pisatelja Jonathana Franzna, v katerem se ta spet ukvarja z ameriško družino in številnimi drugimi temami, kot so svetovni splet, žvižgači, globalizacija ... Devetsto strani dolga knjiga bo bralca spremljala več tednov.
Poslastica za literarne sladokusce je tudi roman francoskega pisatelja Mathiasa Énarda Kompas (Mladinska knjiga). V njem pisatelj razkriva, kako zelo sta povezana Zahod in Vzhod. Eruditski roman je leta 2015 prejel Goncourtovo nagrado za najboljši roman v francoskem jeziku. Na vzhod bo potegnil bralca tudi roman Rdečelaska (Sanje) turškega Nobelovega nagrajenca za literaturo Orhana Pamuka. Osrednja tema je odnos med očeti in sinovi, nato pa se prepletajo še teme o avtoritarnosti in individualizmu, državi in svobodomiselnosti ...
Foto: Reuters Pictures
Kriminalke, trilerji
Ljubiteljem krvavih žanrov najprej svetujemo zelo uspešno domačo kriminalko, ki je pravkar bila v ožji konkurenci za nagrado kresnik – Jezero Tadeja Goloba (Goga). Dogajanje je sicer postavljeno v zimski čas, temperaturo pa bo dvigoval primer, ki ga rešuje kriminalistični inšpektor Taras Birsa. Ukvarja se namreč z iskanjem morilca, ki je odvrgel obglavljeno žensko truplo blizu Bohinjskega jezera.
Založba Didakta je poskrbela, da bo slovensko bralstvo poleti na tekočem z dogodivščinami trenutno najbolj znanega skandinavskega detektiva Harryja Holeja. Izdali so namreč kriminalko Ščurek Joja Nesbøja. Nesbø je Holeja to pot poslal v razbeljeni Bangkok, kjer so norveškega veleposlanika našli mrtvega v sobi dvomljivega motela.
Pri Mladinski knjigi je ena glavnih kriminalk tega poletja Knjiga zrcal romunsko-britanskega avtorja E. O. Chirovicija. V njej se ukvarjajo z umorom univerzitetnega profesorja ter rokopisom, v katerem avtor trdi, da ve, kdo je morilec. Knjiga je založniški fenomen, saj so jo že pred izidom prodali v osemintrideset držav.
Sedma funkcija jezika, ki jo je napisal pri nas dobro znani Laurent Binet, je prav poseben triler. Pisatelj se poigrava z možnostjo, da smrt slavnega francoskega filozofa Rolanda Barthesa leta 1980 v resnici ni bila prometna nesreča, temveč natančno načrtovan umor. Kljub ironiji je roman mogoče brati tudi kot ljubezensko pismo francoski teoretični misli 20. stoletja, pravijo pri Mladinski knjigi, kjer so ga izdali.
Kriminalkam in trilerjem z dekleti v naslovu (Dekle na vlaku, Dekle z zmajskim tatujem ...) se pridružuje triler Dekle pred njo, ki je izšel v slovenščini pri založbi Učila International. Napeta in temačna zgodba se odvija v sterilni hiši, ki budno spremlja stanovalce in se vse preveč vpleta v njihovo življenje. Knjiga je svetovna uspešnica, prodana je bila že v petintrideset držav.
Zadnji triler, ki vam ga predlagamo kot poletno branje, je prava literarna poslastica. Njegov avtor je Alec S. Patrić in z naslovom Črna skala, belo mesto je izšel pri založbi Miš. V ospredju je par, ki je moral zaradi vojne pobegniti iz Sarajeva. Prej profesorica in pesnik se zdaj v Melbournu prebijata skozi življenje kot čistilka in bolnišnični strežnik. Zadeva postane napeta, ko se v bolnišnici pojavijo čudaški grafiti pa tudi trupla.
Ljubezenski romani
Naše rahločutno bralstvo je dobro založeno, tovrstne literature izide veliko. Tokrat izpostavljamo le nekaj tovrstnih romanov. Dnevnik nezvestobe Emíliosa Salomúja je izšel pri založbi Pivec. Govori o arheologu mednarodnega slovesa, ki je po izginotju druge žene primoran brskati po svoji preteklosti.
Curtis Sittenfeld se v romanu Za oženit (Mladinska knjiga) ukvarja z vprašanjem, kakšen bi bil roman Prevzetnost in pristranost, če bi ga Jane Austen napisala danes. Priložnost za oddajo petih neporočenih hčera se ponudi, ko pride v mesto eden najbolj zaželenih samcev, dr. Bingley, ki prijateljuje z ošabnim nevrokirurgom Fitzwilliamom Darcyjem.
Če bi radi brali ljubezensko zgodbo iz starih časov, polno gorečih čustev, prevar, hrepenenja in deziluzij, je prava knjiga za vas Resna igra Hjalmarja Söderberga (Modrijan). Opisuje dolgo in mučno ljubezensko razmerje med mladim novinarjem in lepim dekletom v Stockholmu na začetku 20. stoletja.
Starci s severa
Z evropskega severa prihaja nekaj poletju zelo prilegajočih se knjig. Pri Mladinski knjigi je izšla knjiga pri nas dobro znanega in priljubljenega Arta Paasilinne Deset prisrčnih trmoglavk. Tako kot druge njegove knjige tudi to odlikujeta lahkoten pripovedni tok in nezgrešljiv humor, s katerim avtor opisuje prigode svojih zelo posebnih in hkrati zelo finskih likov. To pot opisuje podjetnika, ki za šestdeseti rojstni dan prejme kopico šopkov in daril. Ker je njegova žena alergična na rože, se spomni, da bi z njimi lahko osrečil nekaj drugih dam …
Švedski avtor uspešnic Mož z imenom Ove ter Babica vas pozdravlja in se opravičuje Fredrik Backman je pred kratkim prišel med slovensko bralstvo s knjigo Tu je bila Britt-Marie. To je humorna zgodba o novih priložnostih v življenju. V ospredju je 63-letna ženska, ki svojega življenja noče več živeti za druge, temveč zase.
Tretja uspešnica s severa Evrope, ki se bo s humorjem in lahkotnostjo prav lepo prilegala poletju, je Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in 1/4. Tako kot drugi omenjeni priletneži je tudi Hendrik Groen zelo vitalen in odločen, da v domu za ostarele ne bo čakal samo na smrt. Tudi ti dve knjigi sta izšli pri Mladinski knjigi.
Biografije in avtobiografije
Slovenski založniki so v zadnjih mesecih ponudili kar nekaj zanimivih biografskih in avtobiografskih izdelkov. Odmevna je biografija legendarnega rockovskega glasbenika Brucea Springsteena Born to Run, ki je v slovenskem prevodu izšla pri založbi Učila International. Bruce Springsteen se iskreno razpiše o svojem otroštvu, zaznamovanem s katoliško vzgojo in avtoritativnim očetom, o vzponu med glasbene zvezde, ženskah in depresiji, s katero se spopada lep del življenja.
Nekdanji Delov novinar Vito Divac je s slavno smučarko Tino Maze napisal biografski roman o njej z naslovom Jaz. Tina (DZS). To je hkrati biografija in avtobiografija, v kateri Divac prepustil mesto pripovedovalke kar Tini. Ponuja vpogled v njeno športno pot s poudarkom na letih, ko je doživljala velike uspehe.
Novinar in Pulitzerjev nagrajenec David Cay Johnston je napisal knjigo, s katero je hotel prepričati čim več Američanov, naj ne volijo Donalda Trumpa. Pisec, ki je ugledni novinar, razkriva Trumpovo družinsko zgodovino, njegovo otroštvo, legalno in nelegalno bogatenje, pa tudi diktatorske značilnosti njegove osebnosti.
Ker letos praznujemo petstoto obletnico začetka reformacije, je pri Mladinski knjigi izšla biografija Volkerja Leppina Martin Luter. Vse dosedanje biografije tega pomembnega človeka presega po tem, da je avtor pridobil številne podatke o Lutrovi osebnosti, ki jih drugi pisci niso.
Stvarna literatura
Za konec še nekaj naslovov stvarne literature, ki vedno, ne samo poleti, najde veliko bralstva. Pravi hit je knjiga pisatelja in zdravnika Alojza Ihana Čas nesmrtnosti, ki je izšla pri Beletrini. Ukvarja se človeško željo, da bi s pomočjo novih tehnologij premagal smrt.
O tem, kako smo preživeli burna osemdeseta in osamosvojili Slovenijo, v knjigi Slovenija, moja dežela pišeta zgodovinarja Božo Repe in Darja Kerec. Ob vseh do zdaj znanih in pomembnih osamosvojitvenih dejavnikih avtorja poudarjata tudi pomen Studia Marketing in njegovih oglasnih akcij.
Za tiste, ki so bolj naravnoslovno usmerjeni, pa bosta pravi poslastici knjigi Skrivno življenje dreves in Skrivno življenje živali Petra Wohllebna, ki sta izšli pri založbi Narava. Avtor, ki je po poklicu gozdar, odkriva bralstvu, da je življenje rastlin in živali veliko bogatejše, kot si predstavljamo.
