Preroška Margaret Atwood naposled med bralci

Deklina zgodba, nadaljevanje: Kanadska pisateljica po več kot treh desetletjih v novi knjigi odgovarja na odprta vprašanja iz prejšnje.

Objavljeno
10. september 2019 15.00
Posodobljeno
10. september 2019 15.20
Margaret Atwood je izid knjige Pričevanja pričakala med bralci v londonski knjigarni, kjer so se nekatere ženske oblekle kot služkinje v seriji Deklina zgodba. FOTO: Reuters
Knjiga Pričevanja (Testaments) Margaret Atwood, celih 34 let težko pričakovano nadaljevanje uspešnice Deklina zgodba, je ceremonialno izšla danes in bralcem prinesla odgovore na vprašanja, ki so bila od takrat odprta. In so ostala odprta tudi po tretji sezoni izredno uspešne serije, ki se je končala pred kratkim.

Videli smo nepričakovan in odprt konec zadnje sezone in zdaj, ko je izšla knjiga, ni dvoma, da bomo videli tudi četrto sezono. Ponudnika pretočnih vsebin Hulu in MGM sta sporočila, da sta kupila pravice za ekranizacijo.


Nova sezona ali nova serija?


Po knjigi Atwoodove so posneli samo prvo sezono, za drugo in tretjo sezono pa je v knjigi zmanjkalo gradiva, zato so s pisateljičinim sodelovanjem napisali izvirni scenarij. Za zdaj še ni jasno, ali bodo Pričevanja uporabili za četrto sezono ali pa bodo po tem romanu posneli drugo serijo.

Kanadska pisateljica Margaret Atwood je distopični roman Deklina zgodba objavila leta 1985, in čeprav je pri kritikih ter bralcih doživel hvalo, je dosegel svetovno slavo šele s televizijsko serijo. Serija je izjemno povečala zanimanje za knjigo, saj so pod njenim vplivom samo v angleščini prodali okoli osem milijonov izvodov. Prvo sezono so predvajali leta 2017, četrta sezona pa je napovedana za leto 2020. »Dragi bralci, skoraj vse, kar ste me kadar koli vprašali o Gileadu in njegovem delovanju, me je navdihnilo za to knjigo. Drugi navdih je svet, v katerem živimo,« je dejala avtorica.


Težave kritikov


Pri težko pričakovanih knjigah, ki prinašajo tudi velikanske zaslužke, založniki zelo pazijo, komu jo dajo v roke pred uradnim izidom oziroma začetkom prodaje. Kljub temu se je knjiga še pred objavo znašla v finalu za prestižno bookerjevo nagrado. Članom žirije so kurirji osebno izročili izvode knjige, označene z vodnim žigom, da bi preprečili kopiranje. Podpisati so morali pogodbo, da knjige ne bodo dali brati nikomur drugemu in da ne bodo razkrili vsebine. Knjige so na enak način dobili tudi kritiki velikih svetovnih medijev in vsi po vrsti opisujejo, da še nikoli niso tako težko prišli do recenzentskega izvoda.

A je kljub temu nastal incident, ki je razbesnel knjigarnarje. Spletni trgovec Amazon je teden dni pred dogovorjenim začetkom prodaje poslal knjige, kupljene v prednaročilu, na 800 naslovov v ZDA, kar je razjezilo vse tiste, ki so spoštovali embargo. Amazon se je izgovoril, da se je zgodila sistemska napaka.

image
Naslovnica novega romana Margaret Atwood Pričevanja (Testaments). FOTO: AFP


Tisti, ki so knjigo prebrali, preden bi jo smeli, se strinjajo z ocenami kritikov, ki so jim bili zaupani prvi primerki, da je Margaret Atwood upravičila sloves odlične pisateljice. Šestkrat je bila v finalu za bookerjevo nagrado in jo tudi dobila za roman Slepi morilec leta 2000.


Napeti triler


V teh dneh so objavili ocene vsi pomembni mediji. Prav vse niso polne hvale, brez izjeme pa kritiki izražajo navdušenje nad jezikovnimi bravurami 79-letne kanadske pisateljice. Pravijo, da je roman Pričevanja napeti triler in psihološka drama. Avtorica je vpletla lik krta, ki se je infiltriral v Gilead, da bi v sodelovanju z uporniškim gibanjem zrušil diktaturo, v kateri so ženske le služkinje in stroji za rojevanje. Glavna junakinja June, ki so jo v Gileadu razglasili za sovražnico države in teroristko, se pojavi samo mimogrede.

Knjiga Pričevanja se nadaljuje 15 let po koncu Dekline zgodbe, ko je June vstopila v kombi, ki jo je odpeljal v neznano. V nasprotju z Deklino zgodbo ne govori iz perspektive June, ampak so tri naratorke – okrutna teta Lydia ter Agnes in Daisy, dekleti, od katerih ena odrašča v diktatorskem Gileadu, druga pa v svobodni Kanadi. Izvorno ime prve je Hannah, ki so jo v Gileadu kot petletnico vzeli mami June in jo dali v posvojitev drugi družini, druga je prav tako njena hčerka Nicole, rojena v Gileadu, a spočeta z drugim moškim in so jo kot dojenčico pretihotapili v Kanado. June in mož Luke sta, ko še ni bilo diktatorskega Gileada na ozemlju ZDA, prepozno dojela, da se pripravlja sprememba sistema, da totalitarizem in krščanski fundamentalizem zamenjujeta liberalno demokracijo, ko pa sta se končno odločila za beg v Kanado, je bilo prepozno.


Treba je biti pozoren


Atwoodova pravi, da moramo biti pozorni na znamenja sprememb in se ne zanašati na to, da so družbene pridobitve, kot so svoboda, enakopravnost, pravice žensk itd., za vedno zagotovljene. Kar se dogaja v Deklini zgodbi, je nekoč nekje obstajalo in obstaja tudi danes, je dodala.

Prvo knjigo je Atwoodova napisala v času drugega feminističnega vala in se je morda takrat zdela pretirani prikaz totalitarizma in verskega ekstremizma, danes, ko imajo ultrakonservativne in populistične ideje vse več privržencev, pa se bere kot grozljivo realna družbena in politična možnost, in to ne v oddaljenih delih sveta.


Zakaj knjige ni tudi v slovenščini


Roman Pričevanja je hkrati izšel v več jezikih, žal pa ne tudi v slovenščini, za kar tokrat ne gre kriviti slovenskih založnikov. Mladinska knjiga si je zelo prizadevala za besedilo, vendar ga ji ni uspelo dobiti, kar je šlo uredniku leposlovja pri Mladinski knjigi Andreju Ilcu tako do živega, da je o tem napisal prispevek za osrednjo svetovno založniško revijo Publishers Weekly.

Ilc piše o tem, kako v zadnjih letih velike založbe diskriminirajo manjše trge in jezike tako, da jim ne pošljejo besedil pred izidom v izvirnem jeziku, zato jih ne morejo pravočasno prevesti in izdati sočasno s knjigami v velikih jezikih. Matični založniki pravijo, da jim del pred izidom ne dajo iz varnostnih razlogov, kot da so samo majhne založbe potencialne izdajalke, na velike in na Amazon – kar smo v tem primeru tudi videli –, pa da se je mogoče zanesti. Založba Penguin Random House je za Pričevanja Mladinski knjigi odgovorila: »Če bi besedilo pricurljalo v javnost, bi to imelo velikanske posledice, zato imamo strategijo, ki karseda zmanjša tveganje.« Za povrh je bilo Mladinski knjigi obljubljeno, da bo dobila tekst marca, v tem času pa bi prevajalec Uroš Kalčič lahko opravil delo in knjiga bi bila danes na prodajnih policah. Založba s tem veliko izgublja. Pozneje ko izide knjiga, manj je prodajo, saj se vročica poleže, najbolj nestrpni bralci pa jo preberejo v izvirniku. Andrej Ilc domneva, da je pravi razlog v denarju, in tisti, ki ponudijo več, lahko prej objavijo. Dodaja, da ta diskriminatorna praksa ne velja za vse avtorje. Romane Juliana Barnesa, Iana McEwana ali tudi Joja Nesboja slovenske založbe še vedno dobijo pred izidom, to pa ne velja za knjige Dana Browna, Johna Greena, J. K. Rowling in Margaret Atwood.