Žirija za Delovo nagrado za roman leta kresnik je začela pot, ki jo bo 23. junija pripeljala na zadnji sestanek v Cankarjevi spominski sobi na ljubljanskem ­Rožniku in do odločitve, kdo bo dvaintrideseti lavreat. Branja žiriji ne bo manjkalo, na preliminarnem seznamu, ki ga je pripravil Boris Rifl, vodja Nacionalnega bibliografskega centra v Narodni in univerzitetni knjižnici, je približno četrtino več del kot leto prej.

»Literatura zmore intimno spremeniti življenje, določa in hkrati odseva prav tako širšo družbo. Nadejati se je, da bomo tudi v tokratni beri romanov odkrili ne le kaj pričakovano dobrega, ampak tudi še marsikaj sveže imenitnega. Veselim se novih debat, radovedna, koliko in na kakšen način se je virus, s katerim se spoprijemamo že dve leti, nezavedno ali hoté prihulil v književnost. Poskušajo slovenski pisatelji bolj kot kdaj prej osmišljati svet, o katerem se posplošeno zdi, da ga nič presežnega ne drži več skupaj?« je povedala predsednica žirije za Delovo nagrado kresnik Mimi Podkrižnik.

Vrhunci druženja na Rožniku

V žiriji, ki odloča o dobitniku nagrade za roman leta, sodelujejo še publicistka in prevajalka Mateja Komel Snoj, samostojna strokovna sodelavka na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske filozofske fakultete Anja Mrak, samostojni literarni kritik in prevajalec Igor Divjak, odgovorni urednik portala Vrabec Anarhist, in Igor Žunković, docent na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske filozofske fakultete.

Do sredine aprila bodo žirantke in žiranta brali na izpadanje, 23. aprila, na svetovni dan knjige, bodo oznanili najodličnejšo deseterico, mesec pozneje, 23. maja, velikih pet finalistov. Prvotni seznam, ki so ga sestavili v Narodni in univerzitetni knjižnici, bo žirija dopolnjevala z manjkajočimi naslovi in črtala z njega ponatise, dela, natisnjena na zahtevo, in druge naslove, ki ne spadajo na seznam, tako da bodo na koncu na njem ostali le izvirni slovenski romani, ki so prvič izšli v knjižni obliki z lansko letnico izida.

Več dosedanjih dobitnikov

Hiter pregled je pokazal, da so lani izšli romani več doslejšnjih dobit­nikov kresnika, finalistov ali avtorjev, ki so se uvrstili med deseterico nominirancev: po abecednem redu je na prvem mestu Andrej Blatnik, lani je izšel njegov roman Trg osvoboditve, pisatelj je bil med finalisti kresnika leta 2009 z romanom Spremeni me. Milan Dekleva, ki je za roman Zmagoslavje podgan prejel kresnika leta 2006, letos je v igri za nagrado roman Pet za kvartet. Emil Filipčič tokrat kandidira z romanom Nepočesane­ misli, med nominiranci je bil z romanoma Mojstrovka in Serafa s Šarhove 2. Evald Flisar je tokrat na seznamu z romanom Nevidni otrok, za kresnika se je potegoval že z romani Potovanje predaleč, Ljubezni tri in ena smrt, Čaj s kraljico, Mogoče nikoli, Opazovalec, Na zlati obali, To nisem jaz, Začarani Odisej, Tam me boš našel, Greh in Moje kraljestvo umira.

Kresnika so prvič podelili leta 1991

Jasmin B. Frelih, finalist leta 2014 z romanom Na/pol, je tokrat v igri z romanom Piksli. Igor Karlovšek, med nominiranci je bil z romanoma Klan in Gimnazijec, je lani izdal roman Samo domov me pelji. Boris Kolar je na seznamu z romanom Potopimo Islandijo!, doslej je bil nominiran z romanom Iqball hotel. Mirt Komel je bil med finalisti leta 2016 z romanom ­Pianistov dotik in 2019. z romanom Medsočje, tokrat je na seznamu z romanom Detektiv Dante. Matej Krajnc je lani izdal roman Zgodovina harmonike, med nominiranci je bil z delom Requiem za gospo Goršičevo.

Davorin Lenko je za roman Telesa v temi prejel kresnika leta 2014, lani je izšel njegov roman Triger. Miha Mazzini je leta 2016 prejel kresnika za roman Otroštvo, lani je izšel njegov roman Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje, že prej je bil med nominiranci z romani Nemška loterija, Paloma negra, Izbrisana in Zemljevidi tujih življenj.

Podelitev nagrade Kresnik na Rožžniku leta 2020. FOTO: Blaž Samec

Lani je Vinko Möderndorfer izdal roman Sončnica, med nominiranci je bil doslej z romani Tek za rdečo hudičevko, Predmestje, Omejen rok trajanja, Ljubezni Sinjebradca, Nespečnost, Opoldne nekega dne, Balzacov popek in Druga preteklost. Tone Peršak je lani izdal roman Avtoštop: potovanje na začetek poti, med nominiranci je bil doslej z romanom Usedline. Pisatelj Roman Rozina je bil med nominiranci z romanoma Galerija na izviru Sončne ulice ter Zločin in ljubezen, lani je izdal roman Sto let slepote.

Andrej Skubic, trikratni dobit­nik kresnika (Grenki med, Koliko si moja, Samo pridi domov), je lani izdal roman Krasni dnevi, med nominiranci je bil še z romani Fužinski bluz, Popkorn in Lahko. Pokojni Jože Snoj je bil med nominiranci z romanoma Gospod Pepi ali Zgodnje iskanje imena ter Gospa in policaj, lani je izšlo njegovo delo Nadaljevanje prihodnjič: poém z brstiči eseja in aromo romana. Irena Svetek je bila doslej med nominiranci z romanom Od blizu, lani je izdala roman Rdeča kapica. Mojca Širok je bila med finalisti z romanom Pogodba, lani je izšel njen roman Evidenca.

Suzana Tratnik je bila med finalisti z romanoma Norhavs na vrhu hriba in Tretji svet, lani je izšel njen roman Ava. Jani Virk je bil med nominiranci z romani 1895, potres, Aritmija, Ljubezen v zraku in Brez imena, lani je izdal roman Jaka in Vane, zgodba iz osemdesetih. Goran Vojnović, trikratni dobitnik kresnika, je slavil z romani Čefurji raus!, Jugoslavija, moja dežela in Figa, lani je izšel njegov roman Đorđić se vrača.