Razvajanje nemških bralcev z norveškimi darili

Norveško literarno razkošje: od lanske jeseni do konca letošnjega leta bodo nemški bralci imeli 510 novih norveških knjig

Objavljeno
18. oktober 2019 20.00
Posodobljeno
18. oktober 2019 20.00
Norveška kot častna gostja sejma je na prvi predstavitvi poudarila, da so poleg knjig in kulture pomembna tudi kulturna zavezništva.
Foto © Bernd Hartung/Frankfurter Buchmesse
Na največjem knjižnem sejmu na svetu imajo največji največ besede: tako so v sejemskih programih, izjavah in založniških publikacijah najbolj glasni angloameriški založniki in knjigotržci. Otoški poslovneži si ne morejo kaj, da ne bi v neskončnost lamentirali o brexitu in njegovem vplivu na založniško dogajanje. Ne bo lahko, pravijo.

Bolj ko poskuša direktor knjižnega sejma Juergen Boos umiriti razburjenje z dokazovanjem, da je vse v redu, da se knjige dobro prodajajo in da se je na sejem vrnil obetaven občutek samoumevnega vzpona, »sejem postaja podoben tistim iz poznih osemdesetih in devetdesetih, ko so nastopala velika imena in bili odmevni literarni dogodki«, bolj so Otočani razburjeni. Pomiriti jih ne more niti dejstvo, da se pogoji za rast poslovanja kljub nekaterim negativnim gibanjem, na primer trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko, zdijo nadpovprečni, ne nazadnje o interesu za posel govori podatek, da del sejma, namenjen literarnim zastopnikom, letos gosti 347 podjetij iz več kot 30 držav (lani jih je bilo skupaj 337).

Kljub vsemu si sejemska izdaja britanske založniške revije Bookseller ni mogla kaj, da ne bi včeraj nadaljevala rahlo dolgočasnega nizanja premislekov in svaril založnikom, kaj jih čaka čez kratka dva tedna. Brexit brez dogovora, tulijo sirene z Otoka, bi lahko povzročil, da bodo knjižne pošiljke obtičale v pristaniščih, ogroženi oziroma brez surovin, torej papirja iz uvoza, bodo britanski tiskarji, na dolgi rok bi lahko upadlo število nakupov pravic. V Penguin Random House so dali vedeti, da so v času negotovosti pripravljeni na vsakršne scenarije tako na področju dobave (zalog tiskarskega papirja so si naredili za nekaj mesecev) kot distribucije in datumov izidov, celo tiskarno so usposobili nekje v Evropi, da bi po potrebi lahko natisnili knjige, ki bi jih zahteval lokalni evropski trg.
 

510 knjig


»Sem nismo prišli le zato, da bi pokazali knjige in kulturo, ampak tudi, da bi poudarili pomen kulturnih zavezništev, povezav. Umetnost in kultura sta bistvo svobode izražanja, ta je bistvo razsvetljenja, to pa je ključno za svobodo in osvoboditev. Pri tem je ključna nepotešljiva radovednost.« S temi besedami je norveška ministrica za kulturo Trine Skei Grande začela prvo norveško predstavitev v obširnem programu, ki so ga naslovili Sanje v nas (za ta naslov so vzeli verz iz ene od najbolj priljubljenih norveških pesmi, njen avtor je Olav H. Hauge).

Dejstva o norveški prisotnosti govorijo svojo zgodbo, lahko je vzor drugim v programu častnih gostij, ki v Frankfurtu poteka od leta 1976. Od lanske jeseni, ko se je resneje začel norveški kulturni stampedo, do konca letošnjega leta bodo nemški založniki izdali okrog 510 norveških knjig in knjig o Norveški, od teh je 229 novih prevodov. Program gostovanja vodi Norla, norveška agencija za norveško literaturo na tujem, skupaj bo letos v Nemčiji, pa tudi v Avstriji in Švici, nastopilo več kot tisoč norveških pisateljev, ilustratorjev, glasbenikov in drugih umetnikov, od teh bo v več kot sto mestih predstavilo svoje knjige okrog 185 norveških pisateljev.

Na sejem jih je prišlo okrog sto, Jostein Gaarder se je pripeljal v Frankfurt z vlakom literature, v katerem je sedela kronska princesa Mette-Marit, Erika Fatland in Karl Ove Knausgård sta nastopila na slovesnosti ob odprtju sejma, program Norveške kot častne gostje sta z nastopom na začetnem dogodku uvedla pisateljica Herbjørg​ Wassmo in pisatelj Thorvald Steen, v norveškem paviljonu se je trlo obiskovalcev, ko je v sredo sredi dneva tja prikorakal Jo Nesbø in radovednemu nemškemu občinstvu v pogovoru z novinarjem Knutom Cordsenom navrgel nekaj razlag o pisanju romana Nož, ob Majno so prišli tudi drugi norveški prvokategorniki, med njimi Maja Lunde, Linn Ullmann, Per Petterson in Roy Jacobsen.

Strahovi britanskih­ ­založnikov pred brexitom­ spodbujajo drastične ukrepe.
Prihodnje leto bo častna gostja frankfurtskega sejma Kanada, sledila bo Italija.
Mirovno nagrado sejma bo dobil brazilski fotograf Sebastião Salgado.

 

Deklina zgodba iz Berlina


Včeraj se je na sejmu predstavila častna gostja prihodnjega leta, Kanada, in napovedala program, ki bo predstavil kanadsko kulturno raznolikost in tamkajšnje skupne vrednote. Založništvo s 300 knjižnimi založniki v več kot 80 mestih bo ob letni beri 8500 novih ­naslovov imelo kaj pokazati v ­Frankfurtu. Kanadčani so se pohvalili, da imajo z Nemčijo intenzivne kulturne stike, sporazum o kulturnem sodelovanju sta državi podpisali že sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja, tudi kanadski umetniki so dobro predstavljeni v nemških ­galerijah in muzejih, nemški ­javnosti so se nekoliko priklonili tudi s ­podatkom, da je Margaret Atwood ravno v Zahodnem Berlinu leta 1984 začela pisati danes tako popularen roman Deklina zgodba.
 

V nedeljo bo slavil Salgado


Borzno združenje nemških založnikov in knjigotržcev zadnji dan največjega knjižnega sejma na svetu podeljuje nagrado za mir: prizorišče podelitve je cerkev sv. Pavla, v kateri se je leta 1848 zbrala nemška ustavodajna skupščina, višina nagrade je 25.000 evrov, podeljujejo jo od leta 1950, med doslejšnjimi dobitniki so ugledna imena, denimo Hermann Hesse, Aleida in Jan Assmann, avtorja in raziskovalca, znana po analiziranju kulturnega spomina.

Minister za kulturo Zoran Poznič je norveških 510 knjig med sprejemom na slovenski stojnici komentiral takole: »Ne vidim razloga, da ne bi bila številka tudi slovenskih prevodov čez dve leti podobna norveški.«


Letos so jo namenili brazilskemu fotografu Sebastiãu Salgadu, enemu od trenutno najuglednejših in v svetu najbolj iskanih fotografov. Salgado (rojen v Braziliji leta 1944), po poklicu ekonomist, je fotografsko kariero začel leta 1973 v Parizu, kjer je sodeloval s fotografskimi agencijami Sygma, Gamma in Magnum Photos – do leta 1994, ko sta z Lélio Wanick Salgado, kuratorko in oblikovalko vseh njegovih razstav in knjig, ustanovila agencijo Amazonas Images.

Borzno združenje mu je namenilo nagrado kot »izjemnemu vizualnemu umetniku, ki se je kontinuirano zavzemal za mir, družbeno pravičnost in čigar fotografski opus kliče h globalni razpravi o ohranjanju narave in zaščiti okolja«. Slovensko občinstvo Salgada pozna, razstava brazilskega umetnika je bila osrednji razstavni dogodek praznovanja Ljubljane – zelene prestolnice Evrope 2016, v Galeriji Jakopič in Mestnem muzeju Ljubljana se je predstavil s projektom Geneza, ki je nastajal osem let in geografsko zajema vse celine.