Zdi se, da je poklic knjižničarke (žensko obliko tega izredno feminiziranega poklica rabim v skladu s prakso obravnavnega besedila, zajema pa vse spole) eden tistih, pri katerih pričakujemo posebej izdatno predanost do predmeta, ki je središčni pojem delovnega mesta – v tem primeru: knjige. Čeprav si pri prav vsaki storitvi lahko obetamo bolj kakovostno opravljeno delo, kadar zaposleni izkazujejo z njim povezano strast, o tej strasti vendarle ne razmišljamo vsakič. Zdi se, da knjižničarstvo, enako kot velja za same knjige in literaturo, premore svojevrstno romantično avro, ki daje vtis, da je to poklic, ki se med drugim opravlja za dušo.
Komentarji