Podelili veliko nagrado knjižnega sejma
Knjiga leta so po izboru obiskovalcev knjižnega sejma Vinjete straholjubca, zbirka grotesk Eve Mahkovic in Eve Mlinar.
Odpri galerijo
Veliko nagrado 35. Slovenskega knjižnega sejma za knjigo leta, ki so jo podelili opoldne v sejemski Debatni kavarni v Cankarjevem domu, je izdala založba VigeVageKnjige. V soboto je bila znana tudi najboljša poslovna knjiga leta: Velesili umetne inteligence: Kitajska, Silicijeva dolina in novi svetovni red, ki je izšla v programu založbe UMco.
Z odličnim oblikovanjem in perfektno realizacijo je knjiga nadzorovana do najmanjših podrobnosti, ki krepijo bralčevo izkušnjo srečevanja z vznikajočim žanrom risoromana. Topla barvna shema subtilno poglablja beline ilustracij in znižuje kontrast besedila, ki v prelomu brez majuskul pogumno prevprašuje konvencionalni koncept paralelne abecede pri reprodukciji jezika.
Založba VigeVageKnjige z izdajo svojega prvega izvirnega slovenskega risoromana Vinjete straholjubca ambiciozno utira pot s tradicijo neobremenjeni in morda prav zaradi tega tako privlačni literaturi.«
V kategoriji leposlovja in poezije je bila za najbolje oblikovano knjigo razglašena zbirka Anje Golob z izjemno dolgim naslovom, katerega začetek je da ne bo več prišla da ne bo da me žge da se odganjam odganja a ne dorase ne požene korenin ne stebla listov … Knjigo, ki je izšla v samozaložbi, je oblikovala Urška Hočevar.
Med učbeniki pa je šla nagrada delu Mateje Gomboc Slovenščina – po korakih do odličnega znanja, oblikovala ga je Barbara Jenko za Mladinsko knjigo.
Podelili so tudi priznanje za dosežke na področju elektronskega založništva in/ali popularizacije knjige: za spletni knjižni projekt jo je prejel portal Lahkonočnice (www.lahkonocnice.si), ki ga upravlja družba A1.
V projektu medgeneracijskega povezovanja – pravljice slovenskih sodobnih avtorjev so otrokom sprva brali starostniki iz domov starejših občanov, sčasoma pa so se Lahkonočnicam pridružili tudi igralci in profesionalni bralci – lahko otroci pravljice brezplačno poslušajo v obliki podkastov, nekatere so opremljene z animacijami in dostopne prek spletnih družbenih omrežij, nekaj pa jih je bilo predvajanih tudi v okviru oddaj Lahko noč, otroci na Radiu Prvi.
O knjigi leta je odločala žirija, v kateri so presojali Domen Fras, Nina Kožar, Riko Rižnar, Irena Štaudohar in Vlasta Vičič, preostalo so opravili obiskovalci sejma: največ glasov občinstva, 426, je prejela knjiga Vinjete straholjubca pisateljice Eve Mahkovic in ilustratorke Eve Mlinar, kot je zapisala žirija v utemeljitvi nominacije, »intimna in provokativna manifestacija prepleta lucidnih idej dveh avtoric«.
Literarno in vizualno nasičena knjiga
Pisateljica, so dodali, »čudovite besedne zveze osebnih refleksij črpa iz neskončnega besednjaka, ilustratorka Eva Mlinar prepoznavne simbole mnogih kultur virtuozno kolažira v navdihujoče pokrajine njunega fantastičnega, med angeli in demoni razpetega sveta, polnega skrivnostnih krajev, nenavadnih bitij, nepričakovanih doživetij in nedoumljivih situacij. Zbirka grotesk Eve M. & Eve M. je literarno in vizualno nasičena.
Z odličnim oblikovanjem in perfektno realizacijo je knjiga nadzorovana do najmanjših podrobnosti, ki krepijo bralčevo izkušnjo srečevanja z vznikajočim žanrom risoromana. Topla barvna shema subtilno poglablja beline ilustracij in znižuje kontrast besedila, ki v prelomu brez majuskul pogumno prevprašuje konvencionalni koncept paralelne abecede pri reprodukciji jezika.
Založba VigeVageKnjige z izdajo svojega prvega izvirnega slovenskega risoromana Vinjete straholjubca ambiciozno utira pot s tradicijo neobremenjeni in morda prav zaradi tega tako privlačni literaturi.«
Vrhunska Hraniteljeva monografija
V kategoriji umetniških monografij in fotomonografij ter bibliofilskih izdaj je kot najbolje oblikovana knjiga leta slavilo delo Alana Hranitelja Vzporedni svetovi/Parallel Worlds 2006−2019, ki ga je za Umetniško društvo Ronson oblikovala Teja Ideja in prinaša dokumentirani vpogled v Hraniteljevo gledališko in oblikovalsko delo zadnjih trinajstih let.
V kategoriji leposlovja in poezije je bila za najbolje oblikovano knjigo razglašena zbirka Anje Golob z izjemno dolgim naslovom, katerega začetek je da ne bo več prišla da ne bo da me žge da se odganjam odganja a ne dorase ne požene korenin ne stebla listov … Knjigo, ki je izšla v samozaložbi, je oblikovala Urška Hočevar.
Na 35. Slovenskem knjižnem sejmu so v soboto podelili tudi nagrado za najboljšo poslovno knjigo po izboru Združenja Manager ter Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS: naziv je šel delu Kai-Fuja Leeja Velesili umetne inteligence: Kitajska, Silicijeva dolina in novi svetovni red, ki ga je izdala založba UMco.
Kai-Fu Lee, eden izmed najbolj spoštovanih kitajskih strokovnjakov na področju umetne inteligence na svetu, v tej knjigi razkriva, kako je Kitajska v zadnjem obdobju dohitela Združene države z osupljivo hitrim in nepričakovanim tempom, nazorno tudi pokaže, da bo zaradi nezaslišanega razvoja in napredka pri umetni inteligenci (UI), prišlo do dramatičnih sprememb veliko hitreje, ko smo si mnogi predstavljali do sedaj.
Med zbirkami Kondor in Transformacije
Kai-Fu Lee, eden izmed najbolj spoštovanih kitajskih strokovnjakov na področju umetne inteligence na svetu, v tej knjigi razkriva, kako je Kitajska v zadnjem obdobju dohitela Združene države z osupljivo hitrim in nepričakovanim tempom, nazorno tudi pokaže, da bo zaradi nezaslišanega razvoja in napredka pri umetni inteligenci (UI), prišlo do dramatičnih sprememb veliko hitreje, ko smo si mnogi predstavljali do sedaj.
V kategoriji leposlovje, proza je bilo nagrajeno delo Vsem naj bom neznan Srečka Kosovela, ki ga je oblikoval Jurij Kocuvan, izdala pa založba Goga.
V kategoriji knjiga kot zvočni objekt je slavilo delo Tjaše Koprivec Vuga Tu je moj onkraj, ki ga je za založbo Sanje oblikovala Barbara Ogrič Markež.
Najbolje oblikovana je zbirka Kondor založbe Mladinska knjiga, katere oblikovanje podpisuje Jasna Andrić.
V kategoriji poljudne literature so nagradili delo Leona Magdalenca 60/100, katerega oblikovanje je za založbo Totaliteta podpisal studiobotas, v razdelku zbirk znanstvene in stvarne literature so nagradili zbirko Transformacije, oblikovalca sta Ajdin Bašić in Iztok Kham za zavod Maska.
Med knjigami za otroke in mladino je bila nagrajena knjiga Tristo zajcev, ki jo je za Mladinsko knjigo oblikovala Sanja Janša: 44 ilustriranih pripovedi iz zapuščine akademika dr. Milka Matičetovega je ob 100. obletnici njegovega rojstva v živost vrnila Anja Štefan, znanim in priljubljenim je pridružila nove, ki jih je izbrskala iz nepreglednosti bogatega Matičetovega gradiva.
Med učbeniki pa je šla nagrada delu Mateje Gomboc Slovenščina – po korakih do odličnega znanja, oblikovala ga je Barbara Jenko za Mladinsko knjigo.
Pravljice drugače
Podelili so tudi priznanje za dosežke na področju elektronskega založništva in/ali popularizacije knjige: za spletni knjižni projekt jo je prejel portal Lahkonočnice (www.lahkonocnice.si), ki ga upravlja družba A1.
V projektu medgeneracijskega povezovanja – pravljice slovenskih sodobnih avtorjev so otrokom sprva brali starostniki iz domov starejših občanov, sčasoma pa so se Lahkonočnicam pridružili tudi igralci in profesionalni bralci – lahko otroci pravljice brezplačno poslušajo v obliki podkastov, nekatere so opremljene z animacijami in dostopne prek spletnih družbenih omrežij, nekaj pa jih je bilo predvajanih tudi v okviru oddaj Lahko noč, otroci na Radiu Prvi.