Schwentnerjeva nagrada Marku Kravosu

Priznanje za življenjski opus tržaškemu pesniku in uredniku.

Objavljeno
26. november 2019 18.15
Posodobljeno
27. november 2019 08.45
Marko Kravos je kot glavni urednik založbe Založništvo tržaškega tiska v Trstu uredil več kot tisoč knjig. Foto Voranc Vogel
Slavnostno odprtje slovenskega knjižnega sejma je po tradiciji čas za največjo nagrado, Schwentnerjevo, ki je priznanje za pomemben prispevek k razvoju slovenskega založništva in knjigotrštva.

Letos jo je iz rok predsednika vlade Marjana Šarca, ki je bil na uvodni slovesnosti slavnostni govorec, prejel tržaški pisatelj Marko Kravos.

Podeljevalci nagrade, Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev Slovenije, so v utemeljitvi zapisali, da je bil Kravos, rojen leta 1943 v Montecalvu Irpinu na jugu Italije, med ostalimi vlogami dolgih triindvajset let glavni urednik založbe Založništvo tržaškega tiska v Trstu; pod njegovim uredništvom je med letoma 1970 in 1993 izšlo več kot tisoč knjižnih naslovov. Zatem je dve akademski leti predaval in vodil stolico za slovenski jezik in književnost na Humanistični fakulteti Univerze v Trstu.

Od takrat se je Kravos odločil za svobodni poklic pisatelja, pesnika, proznega pisca za otroke, esejista in prevajalca, a je ob tem še predsedoval Zvezi slovenskih kulturnih društev v Italiji in Slavističnemu društvu v Trstu, pet let tudi Slovenskemu klubu v Trstu, med mandatom Cirila Kosmača in Mire Mihelič je bil tajnik Društva slovenskih pisateljev in med letoma 1996 in 2000 predsednik Slovenskega centra Pen.

Izdal je več kot dvajset samostojnih pesniških zbirk, za svoj opus je med drugimi prejel nagrado Prešernovega sklada, italijansko nacionalno nagrado za pesništvo Astrolabio d'oro v Pizi, nagrado Premio Reggio Calabria za poezijo, tržaško nagrado Scritture di frontiera in zlatnik po­ezije, za pesniški opus, ki sodi med osrednje v slovenski poeziji.

Letos marca je nasledil Slavka Pregla na mestu predsednika društva Bralna značka.
S svojim založniškim, pisateljskim in kulturnopolitičnim delom je Kravos izjemno pripomogel k razvoju slovenske besede in slovenske knjige v zahodnem delu slovenskega jezikovnega prostora ter gradi pomemben most sodelovanja, še posebej med slovensko in italijansko kulturo: prav tako je neizbrisen njegov delež k osrednji slovenski ustvarjalnosti in založništvu.
 

Nagrada Radojke Vrančič Zarji Vršič


image
Prevajalka Zarja Vrščič. Foto Researchgate
Društvo slovenskih književnih prevajalcev podelilo nagrado Radojke Vrančič, priznanje, namenjeno posebno uspelim prevodom leposlovnih, humanističnih in družboslovnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino prevajalcem, starim do 35 let. Žirija, ki ji je predsedovala Nada Grošelj, je nagradila prevajalko Zarjo Vršič za prevod dela francoskega pesnika Eugèna Guillevica Zemljevôden, ki ga je pred dvema letoma izdalo KUD Logos. Žirija je v utemeljitvi zapisala: Francoski pesnik Eugène Guillevic (1907–1997) je s prvencem Terraqué (1942) pomenil novost v sočasni poeziji: snovni svet, svojo osnovno tematsko preokupacijo, je upesnjeval s suhim, okleščenim, tako rekoč »ubožnim« jezikom, polnim zamolkov in neizrečenosti. Prav to je, kot v spremni besedi k dvojezični izdaji ugotavlja prevajalka zbirke, diplomirana komparativistka in francistka Zarja Vršič, tudi najtrši oreh pri presajanju njegove poezije, saj se »prevajalec zaradi skladenjske eliptičnosti in jezikovne zgoščenosti nemalokrat znajde v nevarnosti, da bodo preproste, a izrazno močne pesmi v ciljnem jeziku izzvenele kot suhoparen dobesedni prevod«. To se v zbirki Zemljevôden ni zgodilo, obratno: tudi v slovenščini nas pesmi nagovarjajo z odsekanostjo in siromašnostjo besed, ki v ritmizirani razpostavi in včasih neobičajni skladnji ustvarjajo svojstven, zdaj zamamljujoč, drugič tesnobno srhljiv svet. Iz dvojezične izdaje je razbrati, da je prevajalka doumela temeljne značilnosti izvirnika in jih iznajdljivo prenesla v ciljni jezik.