Slavoj Žižek: Nisem nor, da bi podpiral Trumpa

»Ali veste, kako naredite intervju z mano? Tako, da mi postavite eno vprašanje.« Tako se je ob koncu predstavitve slovenskega prevoda njegove knjige Heaven in Disorder (Nebesa v razsulu) danes pošalil filozof Slavoj Žižek v polni dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma.

Zbirka več kot tridesetih esejev je v angleškem izvirniku izšla že leta 2021 pri ameriški založbi OR Books, slovensko izdajo pod okriljem Cankarjeve založbe pa bogati dodatno poglavje Dobrodošli v dobi paradoksa o lažnivcu. Njen naslov se navezuje na znani citat nekdanjega kitajskega voditelja Mao Cetunga Pod nebesi je vse v razsulu: situacija je odlična.

Medtem ko ta predvideva imenitno priložnost za revolucionarne sile, da v času kriz in razpada družbenega reda prevzamejo oblast, pa se Žižek v luči kriz današnjega časa sprašuje, ali niso nemara v razsulu kar nebesa sama. Kajti »ali ta kaos še zmeraj ustvarja odlično situacijo ali je nevarnost samouničenja postala prevelika«?

Nebesa v razsulu je uredil Sašo Puljarević (levo), prevedel Igor Harb in strokovno recenziral dr. Peter Klepec (desno). FOTO: Voranc Vogel/Delo

Strokovni recenzent knjige, filozof Peter Klepec, se je strinjal z Žižkovim nedobesednim razumevanjem Maovega citata, ob tem pa poudaril, da so iluzije, ki aludirajo nanj, dandanes na levici še vedno na delu. Vendar kulturno revolucijo danes, paradoksalno, izvaja desnica, ki si je po njegovih besedah prisvojila Maov citat, in tako nam vlada »kup majhnih maov, ki se pritožujejo, da ne morejo vladati«.

Izpostavil je držo, ki jo Žižek v knjigi zgradi tako do levih kot do desnih in njihovih »poceni rešitev«, ter pohvalil avtorjevo potrpežljivo odmerjanje pesimizma in optimizma, ki da je več kot to – je teoretska drža. Zadnje, slovenski izdaji posebej dodano poglavje pa je označil za preroško, saj ne le, da se je uresničilo vse, kar je Žižek napovedal, temveč je knjiga po njegovem zelo zanimivo branje, če želimo razumeti bližnjo prihodnost.

FOTO: promocijsko gradivo/OR Books

Revolucionar Trump

Izvirna naslovnica prikazuje Žižka v maoistični uniformi. Po avtorjevem mnenju gre za zgrešeno potezo, saj ima do marksista, ki da sploh ni prebral Marxa, čedalje večje pomisleke. »Njegova indiferenca do milijonov mrtvih je neverjetna,« je pojasnil in dodal, da naj bi jih kulturna revolucija po nekaterih podatkih terjala kar petdeset milijonov. V navezavi na citat iz naslova knjige in tezo, ki jo v njej zastavi, pa je dejal, da ne le, da je svet v globoki krizi, manjkata nam tudi standard, po katerem bi merili ta nered, in globalna usmeritev.

S tem je po njegovem zgodovina podprla knjigo, kar je ponazoril s šalo o Putinu, Xiju in Trumpu, ki srečajo boga. Vsak mu lahko postavi le eno vprašanje. Putin ga vpraša, ali bo Evropa ruska, ker zmagujejo v Ukrajini. Bog mu odgovori, da bodo morda dobili Ukrajino, a bodo čez nekaj let kitajska provinca. Putin ob tem zajoka. Kitajskega predsednika to razveseli, a ga bog spravi v jok z napovedjo, da se jim gospodarsko ne bo izšlo in ne le, da ne bodo dobili Tajvana, ta jih bo koloniziral. Ko na vrsto pride Trump in boga vpraša, kako bo, ko bo on na oblasti več deset let, pa se bog obrne in začne jokati.

Po predstavitvi knjige je napočil čas za pogovore z novinarji in deljenje avtogramov. FOTO: Voranc Vogel/Delo

»Nisem nor, da bi podpiral Trumpa,« je pozneje dodal Žižek, a mu priznal dvoje: da je, kot trdi tudi Janis Varufakis, ukinil globalizem, to je »naredil nekaj, o čemer je levica dolgo sanjala«, ter da govori jezik revolucije. Zato je po njegovem pravi izziv za levico, ki da ji je, kot je nakazal že Klepec, »desnica ukradla revolucijo«. Ob tem je Žižek, ki ga, kot pravi, v zadnjem času bolj kot pop intervencije zanima teorija, zlasti kvantna fizika, izrazil zanimanje za izid županskih volitev v New Yorku, poleg drugih tem, ki se jih je še dotaknil – antisemitizem, dejanja Izraela, ocena trenutne slovenske vlade, napovedi za volilno pomlad, tako imenovana romska problematika ... –, pa je poudaril, da živimo v odprtem času: »Situacija je pesimistična, ampak ta pesimizem odpira možnosti.«