Slovenski knjižni trg vodi sila otipljivosti

Ljubljana – Približno 20 odstotkov bralcev pri nas prebira e-knjige, zahvaljujoč portalu Biblos pa se je razvila tudi njihova knjižnična izposoja. V Mestni knjižnici v Ljubljani si e-knjige izposoja skoraj 2000 članov, Javna agencija za knjigo pa na leto podpre okrog 200 pretvorb v format epub.

Želja po e-knjižnem branju pa vseeno ni – in kot kaže, niti ne bo – nadomestila tradicionalne fizične knjige. Na zahodnih trgih narašča prodaja samozaložniških e-knjig, pri nas pa je elektronsko samozaložništvo komaj opazno.

Na portal Biblos je vključenih prek 1500 e-knjižnih naslovov, navaja sekretarka Javne agencije za knjigo Vlasta Vičič. Največje število e-knjig spada v kategorijo ljubezenski romani, poezija ter biografije in spomini. Sistem Biblos, ki poleg nakupa omogoča izposojo e-knjig, vključuje večji del slovenskih splošnih knjižnic in dobršen del specializiranih knjižnic. E-knjige v slovenščini lahko bralci kupujejo še na portalu e-Emka.si in v Applovi trgovini, so sporočili iz založbe Mladinska knjiga. Tuji e-knjigarni za e-knjige v slovenskem jeziku sta iBooks in Kobo, Amazon pa slovenskih knjig ne prodaja.

Tog slovenski trg

Še pred nekaj leti je kazalo, da bodo na ameriškem in velikih evropskih knjižnih trgih prevladale e-knjige, a se to ni zgodilo, ugotavlja Vičičeva. »Zadnji dve leti je opazna stagnacija prodaje e-knjig, dviga pa se prodaja tiskanih knjig.«

E-knjige med slovenskimi bralci niso dosegle množičnosti, kot so jo zlasti na anglosaških trgih, opaža Rok Gregorin, ki se v založbi Mladinska knjiga ukvarja z analizami slovenskega knjižnega trga. Dodaja, da na manjšo priljubljenost morda vpliva konservativnost trga – tako kupcev kot založnikov – pa tudi dejstvo, da med e-knjigami ni tako velike »zaloge« naslovov, da bi bile komercialno zanimive. E-knjige so sicer cenejše, niso pa »fizične«, pravi.

Vičičeva navaja besede dr. Mihe Kovača: »Med e-knjigami prevladujejo žanri, ki smo jih včasih kupovali v kioskih – spomnimo se na doktor romane in podobne edicije v hrvaščini –, tiskana knjiga pa ostaja domena velikih uspešnic, bolj resnih vsebin in vsega, kar si želimo iz različnih razlogov v otipljivi obliki hraniti doma.«

Je pa na največjih zahodnih knjižnih trgih v zadnjih dveh letih naraščala prodaja e-knjig, izdanih v samozaložništvu, pojasnjuje Vičičeva. Tako je denimo v letu 2016 v ZDA v samozaložništvu izšlo okrog 200.000 naslovov, v Sloveniji pa je elektronsko samozaložništvo komaj opazno – občutno več je tiskanega. Po podatkih Narodne in univerzitetne knjižnice je med 1300 registriranimi založniki kar 212 samozaložnikov.

Ljubezenski in fantazijski romani ter kriminalke

Med anketiranci raziskave Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji, ki jo je leta 2014 sofinancirala agencija, je bilo 20 odstotkov imetnikov e-knjig. Te so največkrat pridobili brezplačno na spletu, osem odstotkov jih je kupilo pri tujih ponudnikih, štirje odstotki so si jih izposodili v slovenskih knjižnicah, dva odstotka pa sta jih kupila pri domačih ponudnikih e-knjig.

Pri nas, pa tudi na svetovnem e-knjižnem trgu so najbolj priljubljeni trije žanri: ljubezenski romani, fantazijski romani in kriminalke, opaža Vičičeva. Takšna priljubljenost je gotovo tudi eden izmed razlogov, da pri ponudbi založbe Mladinska knjiga na e-knjižnem področju prevladujejo leposlovna čtiva, navaja Gregorin.

Tudi med člani Mestne knjižnice Ljubljana so najbolj priljubljene leposlovne knjige. Elektronske knjige si izposoja skoraj dva tisoč članov Mestne knjižnice Ljubljana, pojasnjuje Vesna Trobec. »Med kategorijami članov si največ e-knjig izposodijo zaposleni (57 odstotkov), sledijo študenti (14 odstotkov), nezaposleni in upokojenci (7 odstotkov) ter osnovnošolci in srednješolci (6 odstotkov).« Največ e-knjig so si v letu 2016 izposodili bralci iz kategorije zaposleni, ki so stari 40–44 let, ter uporabniki v starostnih skupinah 45–49 let in 35–39 let.