Tiskane izdaje
S Karlove univerze v Pragi, ene najstarejših in najboljših evropskih univerz, prihajata antologija literarnih prevodov in znanstveni zbornik.
V obeh knjigah je zastopana tudi slovenska literatura. Vidno vlogo pri tem ima slovenska pesnica in znanstvenica Alenka Jensterle Doležal, ki že dolgo deluje v Pragi kot predavateljica in zdaj tudi predstojnica katedre jugovzhodnih in balkanskih študij na tamkajšnji Filozofski fakulteti.
Alenka Jensterle Doležal je izdala obsežno študijo o slovenskem romantizmu v kolektivni monografiji Začetki novodobnih literatur in metamorfoze romantizma pri Južnih Slovanih, Romunih in Albancih (Počátky novodobých literatur a metamorfózy romantismu u jižních Slovanů, Rumunů a Albánců).
Na nekaj več kot šestdesetih straneh je njena razprava v češčini izvrstna sinteza slovenske literarne in kulturne zgodovine ter slovensko-čeških kulturnih in literarnih povezav v 18. in 19. stoletju. Znova lahko ugotavljamo, kako veliko sodelovanja je takrat bilo med velikani obeh narodov.
Jernej Kopitar si je kar dve desetletji redno dopisoval z znamenitim filologom Josefom Dobrovskim (1753–1829), ki je med drugim utemeljitelj češke slavistike. V študiji beremo, da je prav Kopitar zaslužen za to, da je Dobrovský končal staroslovansko slovnico, eno temeljnih jezikoslovnih del tistega časa.
Pesnik in preporodovec František Ladislav Čelakovský (1799–1852) je pisal na primer o slovenski črkarski pravdi in večkrat tudi o Prešernu. Pavel Jozef Šafařík (1795–1861), pesnik, zgodovinar, narodopisec in jezikoslovec, avtor tudi za Slovence znamenite knjige Slovanske starožitnosti (Praga, 1842), je za slovenski del črpal ne le pri Valvasorju, pač pa je dobil podatke na primer od sodobnikov, Metelka, Slomška, Vraza, v knjigi pa objavil tudi pet slovenskih ljudskih pesmi.
Skratka – svojega izvirnega in sistematičnega pogleda avtorica ne gradi le na različnih starejših slovenskih virih, od Kopitarja, Levstika, Stritarja in kasnejših, recimo Murka, Žigona, Prijatelja, Slodnjaka ter njihovih naslednikov, na primer o Prešernu največ iz znanstvenega opusa Borisa Paternuja, Jožeta Pogačnika, Janka Kosa, Marka Juvana itd., ampak veliko referenc obravnava tudi iz del starejših in sodobnih čeških literarnih zgodovinarjev (npr. zlasti V. Kudělka).
Devetnajst avtorjev
V izbor so uvrščena kar štiri slovenska besedila. Napisali so jih Suzana Tratnik (prev. Karolína Hornová), Polona Glavan (prev. Eliška Bernardová), Nejc Gazvoda (prev. Zorica Stojanovičová) in Marko Sosič (prev. Leoš Soustružník). Vsa dela so prevedli študentje omenjene katedre, ki so se udeležili prevajalskega seminarja.
To pomeni, da je nad knjigo in kakovostjo prevodov bedelo kar nekaj profesorjev. O slovenskem delu je mogoče z gotovostjo trditi, da to ni le več kot značilen izbor, ampak so tudi prevodi zelo dobri, kar v uvodni besedi k antologiji ugotavlja tudi Alenka Jensterle Doležal.
