»Tako bi propadla več kot polovica založb«

Medtem ko je lani Javna agencija za knjigo (JAK) izplačevala 70 odstotkov subvencije avansno, 30 odstotkov pa po izvedeni obveznosti, zdaj ministrstvo na podlagi veljavne zakonodaje zahteva, da so odstotki obrnjeni. Še včeraj se je zdelo, da bo to pokopalo slovensko založništvo, saj založbe nimajo denarja za zalaganje do izplačila subvencije, zdaj pa direktorica JAK Renata Zamida upa, da so našli kompromisno rešitev.
Renata Zamida je za Delo povedala: »Računamo na to, da bomo lahko izvajali tako imenovano tranšno avansiranje, tako da bodo lahko tisti, ki imajo sklenjene pogodbe z JAK, po poročanju o porabi 30 odstotkov avansa zaprosili za naslednji 30-odstotni avansni obrok. Da je taka rešitev skladna z zakonom in je JAK do tega načina izplačil upravičena, opredeljuje tudi ministrstvo za finance. Taka možnost izplačil je možna zgolj za društva, zasebne zavode in druge nevladne organizacije, ne pa tudi za gospodarske družbe, kar nekatere založbe, ki izvajajo program v javnem interesu, so (na primer založbe Modrijan, Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, Družina, UMco, Sanje ...).«
V neskladju z zakonodajo
Morda bi veljalo najprej pojasniti, kako je sploh nastal problem z izplačilom državnih subvencij v slovenskem založništvu. Ministrstvo za kulturo je lani opozorilo JAK na javnofinančno zakonodajo, ki dovoljuje izplačilo samo 30 odstotkov subvencije avansno, 70 odstotkov pa šele na podlagi izstav­ljenih in predloženih računov o izvedeni storitvi. Opozorili so jih, da se tega ne držijo in da morajo to popraviti. Glede na to, da so bila nekatera izplačila prijaviteljem, s katerimi je imela javna agencija sklenjene pogodbe o financiranju, že izplačana, je bilo dogovorjeno, da bodo leta 2017 izplačila vseeno izvedli tako, kot se je javna agencija zavezala s pogodbami, in da bodo nepravilno in nezakonito poslovanje sanirali s pogodbami, sklenjenimi z novim proračunskim letom. JAK so za uskladitev z zakonodajo dali skoraj leto dni časa, vendar agencija tega ni naredila, so zatrdili na ministrstvu za kulturo. Ob prvih zahtevkih za leto 2018, ki jih je JAK poslala na ministrstvo v izplačilo, je bilo namreč spet ugotovljeno, da predplačilo še vedno presega zakonske določbe.
Nujnost sprememb
Renata Zamida je dejala, da so bili predstavniki agencije maja lani res opozorjeni na nujnost spremembe razmerja pri črpanju denarja, zato je JAK za leto 2018 v pogodbah z založniki to ustrezno popravila. »Z drugim zahtevkom, s katerim upravičenci počrpajo preostalih 70 odstotkov odobrenih sredstev, je prišel na dan pravi problem, saj ministrstvo ni pisno napovedalo, da bodo zahtevali dejanske račune in pogodbe, zato JAK tega v pogodbah za letošnje leto od upravičencev ni zahtevala. Glede na potek založniškega cikla to ni smiselno, saj stroški nastajajo vse leto in izplačila zapadajo v več delih, tudi znotraj posameznih avtorskih pogodb. Upravičenci do javnih sredstev nam tako ali tako poročajo konec leta, mi pa imamo možnost od njih zahtevati dokazila o nastanku stroškov.« Ministrstvo za kulturo je zdaj otežilo izplačevanje subvencij založnikom z dodatnimi birokratskimi zahtevami, prav tako ni bilo jasno, kako zadostiti zahtevam ministrstva za kulturo in za finance, zato upravičenci niso mogli črpati preostanka sredstev, razen izplačanih avansov,« je povedala Renata Zamida.
Pogodbenih obveznosti ne bodo mogli uresničiti
Založnik Samo Rugelj je dejal, da do danes uradno z JAK ni prišla do njih nobena informacija o spremembi. »Če ta sprememba bo, bo večini programskih izvajalcev povzročila velike težave, tudi paradoksalne situacije. Po eni strani kar nekaj založb realizira izide še globoko v naslednjem koledarskem letu, zato pri teh ne vem, kako bo z dejansko realizacijo programa. Revije, na drugi strani, imajo še novembrske in decembrske izide, rok za oddajo zadnjih zahtevkov je v začetku novembra, tako da stvari tu formalno ne pridejo skupaj. Izdajalo se bo, a po drugačni dinamiki, s precej zapleti in z izplačili za nazaj, kar bo močno vplivalo na likvidnost založb in še otežilo položaj avtorjev in prevajalcev,« je poudaril Rugelj.
Izvršna direktorica Beletrine Alma Čaušević je povedala, da so bile pogodbe o sofinanciranju za letošnje leto, ki so jih prejeli od JAK, »tipske«, podobne pogodbam iz prejšnjih dveh let, z bistveno razliko, da je »predfinanciranje« s prejšnjih 70 odstotkov znižano na 30 odstotkov. »To je bil velik udarec, a ker je Beletrina neprofitni zavod in smo odvisni od subvencij, smo podpisali pogodbe v upanju, da bomo drugi del izplačila dobili vsaj za programe, za katere so že imeli večino dokazil (na primer pogodbe z avtorjem, prevajalci itd.),« je povedala. Vendar je njihov zahtevek po drugem izplačilu JAK zavrnila s pojasnilom, da se na ministrstvu od letošnjega leta sklicujejo na zakon o izvrševanju proračuna, po katerem morajo biti vse storitve, zajete v zaprošena sredstva iz zahtevka, opravljene in ni dovolj, da imajo zanje le ustrezno obračunsko ­dokumentacijo.
Drugi zahtevek bodo tako lahko oddali šele konec leta, ko bodo izvedli vse programske aktivnosti. »To pomeni, da bi za izvedbo programov v javnem interesu morali založiti več kot polovico sredstev, ki jih nimamo. Znašli smo se v brezizhodni situaciji, saj smo podpisali pogodbe, ki jih ne bomo mogli izvršiti,« je poudarila Alma Čaušević.
Urednica pri KUD Sodobnost International Jana Bauer je prepričana, da bo sprememba zelo otežila in morda celo onemogočila izvedbo njihovega knjižnega programa, na revijo Sodobnost pa lahko kar pozabimo. »Kje naj vzamemo sredstva za sprotne honorarje sodelavcev, tisk, poštnino, lektorje in korektorje, oblikovalce, internet, elektriko, ogrevanje in vse drugo? To je birokratski napad na slovensko knjižno in revijalno produkcijo, ki ob vseh lepih besedah o Sloveniji kot častni gostji v Bologni in Frankfurtu ni samo nečasten, ampak naravnost nor. Sprenevedanje ministra Peršaka, češ da je kljub temu še vedno mogoče izvesti programe, je največja sramota njegovega ­ministrovanja.«
Apel ministru
Glavni in odgovorni urednik založbe Litera Orlando Uršič je dejal, da je bilo dosedanje sofinanciranje tako, da so v prvem obroku prejeli od 40 do 60 odstotkov subvencije konec maja, preostalo pa avgusta ali septembra. »Že to, da smo na prvi obrok morali čakati pet mesecev, je marsikatero založbo spravilo na kolena ...  Zdaj se je pojavila še nenadna ugotovitev ministrstva za kulturo, da lahko 70 odstotkov subvencije črpamo šele na podlagi izdanih računov, iz katerih bi bilo razvidno, da so bile 'storitve izvedene'. Toda kje naj večina slovenskih založb, ki se spopadajo s slabo plačilno sposobnostjo, nizkimi prihodki od prodaje in izrazito počasnim denarnim tokom, najde denar za izvedbo storitev?« je zanimalo Uršiča.
Zgrožen je nad tem, da ministrstvo za kulturo pri 250 zaposlenih uradnikih in sedmih pravnikih ni nikogar ustrezno opozorilo na zahteve zakona o izvrševanju proračuna niti niso predlagali morebitne spremembe zakona o JAK. Tega tudi niso zapisali v odločbe, štiriletne pogodbe ali kam drugam. Tega po Uršiču niso storili, ker je vsem, tudi odgovornim, jasno, da bo tako propadla več kot polovica slovenskih založb, prenehala revijalna produkcija in da bosta lahko instituciji kot DSP in Bralna značka končali vse aktivnosti v javnem interesu.
Na JAK in tudi mnogi na založniškem področju vidijo rešitev v noveli zakona o JAK, ki bi omogočila izplačevanje sredstev tako, da bi lahko založniki nemoteno poslovali. Renata Zamida je dejala, da je JAK to že predlagala, in temu je naklonjeno tudi ministrstvo za kulturo.
Po mnenju ministrstva za kulturo bi bilo tudi znotraj obstoječe veljavne zakonodaje mogoče nemoteno delovanje in izvedba programov in projektov, kar potrjuje praksa prejemnikov javnih sredstev na drugih področjih. »Izvajalci na JAK bi lahko med letom poslali več zahtevkov za izplačila in ne le enega v višini 30 odstotkov predplačila ter drugega v višini 70 odstotkov,« so poudarili. Na JAK so dejali, da je to korak nazaj od uveljavljenih standardov na področju knjige v javnem interesu, glede na nizke subvencije pa niti ni ­smiselno.
Ponekod avansiranje nemoteno poteka
Ostala področja, ki jih sofinancira ministrstvo za kulturo, je ta ukrep doletel že leta 2016. Zadeva je zelo zapletla delovanje nevladnih organizacij, so poudarili v društvu Asociacija. Zaplete se pri drugem obroku, saj ministrstvo za kulturo zahteva potrdila vnaprej. »Tako pridemo do zoprne zanke: po eni strani nevladne organizacije nimajo sredstev za plačilo stroškov, po drugi pa jim ministrstvo za kulturo ne da sredstev za to izplačilo, dokler ne prikažejo, da so plačale stroške,« so dejali in poudarili, da je to zelo rigidna interpretacija zakona o izvajanju proračuna. Na nekaterih drugih ministrstvih, denimo ministrstvu za javno upravo in ministrstvu za zdravje, avansiranje poteka nemoteno v vseh obrokih, kar je pozitivna praksa, ki bi jo bilo treba razširiti tudi na ministrstvo za kulturo in vse agencije v njihovi pristojnosti, so poudarili predstavniki Asociacije.