Temnopolta Julija, belopolti Romeo? Ne, ne bo šlo.

Izbruh zavračanja je verigo Barnes & Noble prisilil v opustitev projekta klasikov s spremenjenimi naslovnicami.

Objavljeno
12. februar 2020 10.00
Posodobljeno
12. februar 2020 10.00
Zamisel o novih naslovnicah klasičnih del ni dolgo trajala, projekt so hitro opustili. Foto B&N
Februar kot mesec, namenjen opozarjanju na dosežke, kulturo­ in pomembne osebe prebivalcev afroameriškega rodu, v ZDA poznajo od leta 1970. Uradno ga je omenil predsednik Gerald Ford leta 1976, kasneje so ga prevzeli še v Veliki Britaniji, Kanadi, na Irskem in Nizozemskem.

Letošnjega so se v založbi Penguin Random House in knjigarniški verigi Barnes & Noble odločili v imenu večkulturnosti in rasne raznolikosti zaznamovati z izdajami klasikov z novimi naslovnicami v zbirki Diverse Editions. Ni šlo po načrtih.

Predhodnik meseca zgodovine temnopoltih je bil Negro History Week, teden zgodovine temnopoltih, zgodovinar Carter G. Woodson ga je z združenjem za preučevanje življenja in zgodovine temnopoltih uvedel leta 1926, izbral je drugi februarski teden, saj sta ta teden rojstna datuma predsednika Abrahama Lincolna in abolicionista Fredericka Douglassa.

V verigi Barnes & Noble so si zamislili, da bodo letošnje februarsko zaznamovanje popestrili z zbirko zbranih govorov in esejev nobelovke Toni Morrison Izvir samospoštovanja.
 

Posebna zgodba


V ponudbi ne manjka svetovna uspešnica, spominska knjiga Michelle Obama Moja zgodba, kupci se lahko odločijo za običajno ali luksuzno izdajo z avtoričinim podpisom, naprodaj je za 150 dolarjev, dodana je uspeš­nica Sarah M. Broom Rumena hiša, ki je avtorici lani prinesla nacionalno nagrado za književnost, pa knjige Zore Neale Hurston in drugih temnopoltih avtorjev.

Posebna zgodba je (bila) zamisel, da bi mesec zgodovine temnopoltih zaznamovali tudi z novimi izdajami klasičnih naslovov, Mobyja Dicka, Čarovnika iz Oza, Alice v čudežni deželi, Petra Pana, Romea in Julije, Otoka zakladov, Frankensteina, Treh mušketirjev, Doktorja Jekylla in gospoda Hyda, Grofa Monte Crista in drugih z novimi naslovnicami, na katerih bi belopolte like nadomestili liki drugih, »premalo zastopanih« ras.

Zgolj napoved projekta je povzročila tako silen vihar spletnih komentarjev in strupenih mnenj, da so založniško-knjigotrški pobudniki hitro opustili zamisel, napovedano predstavitev v knjigarni na Peti aveniji prejšnjo sredo pa odpovedali. Javno so priznali: »Naslovnice niso nadomestilo za glasove temnopoltih in drugih nebelopoltih pisateljev, katerih glasovi si zaslužijo, da jih slišimo.« To je bilo tudi bistvo večine ugovorov, najboljši način za opozarjanje na dosežke temnopoltih bi bilo več knjig temnopoltih avtorjev, ki bi ponujale zgodbe o temnopoltih.
 

Doroteja v rdečih športnih copatih


Med kritikami so bila mnenja, da si nacionalno zasnovan projekt ne bi smel privoščiti česa tako prozornega, kot so nove naslovnice, vsebina knjig je seveda enaka, temu, je zapisal eden od komentatorjev, bi lahko rekli literarni blackface, kar je aluzija na karikirano ličenje iz tradicije minstrelov, ko so si belopolti igralci barvali obraz s črno barvo in v zabavo belcev zasmehovali temnopolte.

Mesec literature temnopoltih avtorjev bi, so svetovali drugi, veliko koristneje marketinško izrabili za promocijo sodobnih nebelskih pisateljev, le druge naslovnice niso nič. Bo korporativno Ameriko kdaj srečala pamet in bo naslednjič v romanu Moby Dick Ahab namesto belega lovil rjavega kita, se je cinično vprašal eden od komentatorjev. Nekatere je razburilo to, da Doroteja iz Čarovnika iz Oza nima več rubinastih čeveljcev, ampak rdeče športne copate.