Veronika Simoniti je napisala najboljši roman leta

Roman Ivana pred morjem je prejel nagrado kresnik. Veronika Simoniti je četrta pisateljica, ki je v tridesetletni zgodovini podeljevanja prejela kresnika.

Objavljeno
23. junij 2020 19.30
Posodobljeno
24. junij 2020 09.15
Veronika Simoniti je lavreatka za leto 2019. FOTO: Blaž Samec/Delo
Za velike finaliste jubilejne tridesete nagrade kresnik, Branka Cestnika, Jiřija Kočico, Sebastijana Preglja, Veroniko Simoniti in Suzano Tratnik, je bil nocojšnji kresni večer poln pričakovanja.

Nagrada je šla v roke ženski pisateljici, in sicer jo je za roman Ivana pred morjem prejela pisateljica Veronika Simoniti. Je četrta (ženska) pisateljica, ki je v tridesetletni zgodovini podeljevanja te nagrade prejela kresnika. »Imamo roman leta in ne bojimo se teme,« je zaključila večer voditeljica podelitve Vesna Milek. In zagorel je kres. 

image
Podelitev nagrade Kresnik na Rožniku. FOTO: Blaž Samec/Delo


21.33 Takole je svojo odločitev opredelila žirija: Premikanje. Notranje in zunanje. Fizično in psihično. Že v premikanju pohištva je nemalo simbolike, saj slej ko prej kaj nepričakovano pade iz predala, pisateljica Veronika Simoniti pa se v romanu Ivana pred morjem kot prvoosebna pripovedovalka odloči, da bo babičino primorsko stanovanje kar izpraznila in prodala. Kaj vse ob tem potegne iz zakladnice … Avtorica premika bralca po prostorih in časih, od Pariza do tukajšnjih krajev in Srbije, s spretnim plastenjem pripovedi, tudi menjavanjem slovničnih časov, ko je preteklo tisto večno, zapomljivo, in zato zahteva sedanjik, pripovedovalkina sedanjost pa pojema v minevanju in je torej popisana v pretekliku. Še nikoli videna fotografija, ki jo najde, in stara pisma, ki jih prebira, spremenijo ali vsaj predrugačijo družinsko resnico. Zamolk povzroči nered med spomini, intimnimi in kolektivnimi, ter nič manj med sentimentalnimi reminiscencami na drugo svetovno vojno, že leta pred njo in predvsem desetletja po njej. Niso vsi časi lepi, tudi stari časi niso bili le dobri. V izbornem jeziku Veronike Simoniti je mehko brati o grobem
zlu, ki mu včasih ni mogoče ubežati … Pripovedovalkina babica Ivana spozna, kakšno ogledalo je lahko ljudem mirno jezero, doživi ljubezenski nemir reke in hrepeni po plivkajočem Jadranu. Morju se približa, a doseže ga ne; kakor pravi naslov, za zmeraj ostane pred njim. Avtorica Veronika Simoniti ni samo pred nagrado za najboljši roman iz leta 2019, po novem ima kresnika – ker je Ivana pred morjem čudovit tuskulum.



Kako je potekal kresni večer?

21.29 Predsednica kresnikove žirije Mimi Podkrižnik je sporočila, da nagrado kresnik prejme Veronika Simoniti.

21.25 Na malem odru stoji v.d. odgovornega urednika Dela Bojan Budja. Kresnikova žirija pa že prihaja iz Cankarjeve sobe z odločitvijo, kateri med izjemnimi romani Sonce Petovione, Ivana pred morjem, Izvirnik, Norhavs na vrhu hriba in V Elvisovi sobi bo nocoj postal roman leta.

21.24 Vmes pa napetost raste, saj bomo kmalu izvedeli, kateri roman je prepričal žirijo. Zdaj so polna tudi stojišča na Cankarjevem vrhu.

image
Kresnikova žirija v Cankarjevi sobi. FOTO: Blaž Samec/Delo


21.19 Spet je na vrsti premor in Duo Silence. Boris Benko in Primož Hladnik v avtorski skladbi s simboličnim naslovom: V spomin tistemu, kar se še ni zgodilo.

21.14
Pisatelj Sebastijan Pregelj, sicer finalist kresnika že četrtič in dobitnik Cankarjeve nagrade, o tem, kdo je bil Tito skozi otroške oči in kako ga vidi danes.

21.08 Igralec Urban Kuntarič bere - interpretira odlomek iz knjige V Elvisovi sobi.

image
Veronika Simoniti je lavreatka za leto 2019. FOTO: Blaž Samec/Delo


21.03 Suzana Tratnik o tem, kako se ji je roman prikazal v sanjah in o lezbični ljubezni v kraju, kjer ni prostora za ljubezen.

21.00 Igralka Vesna Slapar bere - interpretira odlomek iz knjige Norhavs na vrhu hriba.

20.52 Avtor, sicer kipar Jiřiji Kočica spregovori o vzroku za pisanje romana.

20.48 Igralec Aljaž Jovanovič bere - interpretira odlomek iz knjige Izvirnik.

20.40
Pisateljica Veronika Simoniti spregovori o svojem romanu. O kopreni starinskosti na fotografiji, vonju starega divana, ki je navdihnila roman, v katerem se poigrava s spominom in njegovim protipolom, ki je pozabljanje.

20.36 Igralka Eva Jesenovec bere - interpretira odlomek iz knjige Ivana pred morjem.

image
Podelitev nagrade Kresnik na Rožniku. FOTO: Blaž Samec/Delo


20.30 Odlomek, ki smo ga slišali, govori o nubijskemu sužnju Atru, pripadniku aleksandrijskega Serapisovega kulta, ki se na Ptuju, Petovioni sreča še s poganskim rimskim stotnikom Leontidom, in Heliodorjem, glavo grške trgovske družine, ki v takrat pogansko Petoviono prinese krščanstvo. Mesto Ptuj, ki ga opisujete, se zdi bolj multikulturno, bolj živobarvno, bolj religijsko pluralno, kot katerokoli slovensko mesto danes.

Pisatelj Branko Cestnik je spregovoril o tem, kaj je spoznal v svoji poglobljeni raziskavi o času pred 1800 leti, ko se je zahodni rimski imperij spopadal z notranjepolitičnimi trenji, kar je aktualno za čas, ki ga živimo zdaj.

20.26 Igralec Branko Završan bere - interpretira odlomek iz knjige Sonce Petovione.

20.24
Na vrsti je predstavitev romanov.

20.20 Nastopil je trenutek za … tišino. Duo Silence Boris Benko in Primož Hladnik nam z njuno avtorsko glasbo prinašata tisto, kar v tem času zelo potrebujemo - kisik, je dodala voditeljica večera in napovedala naslov pesmi.

20.09 Pred mikrofon je stopila pisateljica, literarna zgodovinarka in profesorica francoske književnosti na Filozofski fakulteti - Katarina Marinčič, ki je ena treh pisateljic ženskega spola, ki so v tridesetletnici kresnika prejela kresnika, kot je poudarila. »Morda se nam nocoj pridruži četrta,« si je zaželela. Spomila se je enega prvih zgodovinskih kresnikov, ko je slavil njen oče Andrej Hieng in ko so prisotne prav tako pikali komarji, kot jih na današnji večer.

image
Branko Završan. FOTO: Samec Blaž
»Kresnik me navdaja z melanholijo, dolgih 30 let. Zame je kresnik plemenita draž, malo skrita. Potem je tukaj vsa ta ljudskost, moč kresne noči, cel kup konotacij. Sem se vračam že zadnjih 24 let, tu je resnično plemenito, malo skrivnostno. Literatura je od nekdaj malce ponižna, zadržana. Priti na kresnika je vedno lep občutek.« Branko Završan


20.07 Vesna Milek: »Zakaj v tem medijsko spremenjenem vsakdanu sploh še brati knjige, se je spraševal dr. Miha Kovač – in v Sobotni prilogi zapisal dve strani dobrih razlogov, zakaj brati slovenske knjige. Z  branjem romanov ne uživamo samo v zgodbi, ki jo soustvarjamo, ampak razvijamo domišljijo, empatijo, sočutje, naučimo se razumeti sami sebe in drugače misleče;  z branjem potujemo dlje in globlje in se dotikamo skrivnostnih stvari v nas.« Čas je za začetek praznovanja. Slovenskega romana, poganskega kresnika, poletnega solsticija in ... seveda slovenskega jezika in kulture v najširšem smislu.

20.04 Na vrsti je uradni začetek prireditve na Rožniku in nastop ljudskih pevk skupine Drumlce z uvodno pesmijo Oj, hodi k nam' na kres!

19.55 Ob tridesetletnici izbora najboljšega slovenskega romana je Delo pozvalo vse nekdanje člane in predsednike kresnikovih žirij, da med vsemi zadnjimi desetimi nagrajenimi romani izbere - kresnika desetletja. To je z veliko večino glasov postal … roman Draga Jančarja To noč sem jo videl, ki je pred desetimi leti izšel pri založbi Modrijan.

image
Vlado Žabot, oče kresnika FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
»Oče kresnika«, pisatelj Vlado Žabot, je povedal: »Ob tridesetem kresniku najprej pomislim, kako hitro minevajo leta. Takoj nato pa na slovensko identifikacijsko zgodbo, ki jo v tem času soustvarjamo in katero bomo zapustil zanamcem. Pri tem se mi zdi pomembno tako ohranjanje duhovnega spomina, torej duhovnih korenin, kot tudi živa kulturna in umetniška ustvarjalnost. Oboje je prisotno v ideji za prireditev in nagrado. Vsekakor me veseli, da sta ta ideja in nagrada preživeli svojih prvih trideset let. Bili sta učinkovita spodbuda in promocija slovenske jezikovne in duhovne ustvarjalnosti v romaneskni formi. Vse to zagotovo potrebujemo.«


19.50 Sledi sprehod po zadnjih tridesetih letih podelitve nagrade, od junija leta 1991, tistega razburljivega predosamosvojitvenega časa, ko si je pisatelj Vlado Žabot zamislil prvo nagrado za slovenski roman in so jo podelili na kresni večer, dva dni pred uradno razglasitvijo neodvisnosti Slovenije. Kot  idejni oče kresnika Žabot vedno rad poudari: Kultura je »obraz in duša tega ljudstva«, je državotvorna substanca, ki je temu narodu omogočila državo.



19.50 Vesna Milek je žirijo prosila, da se umakne v klavzuro. Žirija se je umaknila v Cankarjevo sobo, kjer bo dosodila, kateremu romanu bo pripadel kresnik.

Letošnja podelitev kresnika jo zaradi situacije, v kateri smo, malo drugačna. Zaradi posebnih okoliščin nas je na Rožniku morda malo manj, za to pa upamo, več pred zasloni. »Naredili bomo vse, da bomo na predpisani varnostni razdalji, kar ne pomeni, da si ne bomo dovolj blizu. Namesto velikega tradicionalnega kresa bomo prižgali simbolni ogenj na ognjišču,« je povedala Milekova. Mize na Rožniku so zgledno popolnjene.

Urednica založbe Goga Jelka Ciglenečki: »Že samo nominacija za nagrado kresnik ustvari čakalne vrste v knjižnicah, založniki v roku nekaj dni pripravimo ponatise romanov. Je nagrada, ki sproži debate, za avtorji stojijo navijači, vsaka odločitev žirije se premleva še leta. Na Rožniku so pisatelji zvezdniki, kot je bil zvezdnik svojega časa najbolj slaven prebivalec Rožnika, Ivan Cankar.«


19.48 Skozi večer nas vodi Delova Vesna Milek, ki je predstavila žirijo. Predsednica je novinarka Dela Mimi Podkrižnik, v njej pa so še Mateja Komel Snoj, Anja Mrak, Peter Svetina in Alen Albin Širca. Letos so prebrali približno 130 romanov, 45 manj kot lani, in med vsemi izbrali pet finalistov. Finalisti za kresnika »najboljši roman leta 2019« so romani Sonce Petovione, Ivana pred morjem, Izvirnik,  Norhavs na vrhu hriba in V Elvisovi sobi.

image
Podelitev nagrade Kresnik na Rožniku. FOTO: Blaž Samec/Delo


19.45 Rožnik ni le Cankarjev dom, ampak je postal simbolni dom slovenskih pisateljev, ki se vsako leto na kresni večer zberejo na tem Parnasu, da bi pozdravili nove dobre zgodbe v slovenskem jeziku. S temi uvodnimi besedami se je začel kresni večer.

19.30 Na Rožniku so se nocoj zbrali ljubitelji literature in pet osrednjih gostov, nominirancev za nagrado kresnik. Eden med njimi bo še nocoj ovenčan z nagrado za najboljši roman leta. Prvi neformalni pogovori z nominiranci kažejo na sproščeno, pa vendar pričakovanja polno vzdušje.