Umrl je Bert Pribac, pesnik slovenske diaspore 

V Sergaših v Slovenski Istri se je poslovil staroselski Istran, Šavrin in Slovenec, eden najvidnejših slovenskih izseljencev.

Objavljeno
15. maj 2020 13.15
Posodobljeno
15. maj 2020 13.24
Bert Pribac (1933–2020) velja za enega izmed najuglednejših književnih ustvarjalcev slovenskega izseljenstva. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
Bert Pribac se je rodil leta 1933 v kmečki družini, najprej je obiskoval italijansko ljudsko šolo v Gažonu, leta 1945 se je vpisal v slovensko osnovno šolo v Kopru, tam 1948. napravil malo maturo. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1955 vpisal študij primerjalne književnosti, že med študijem je objavljal poezijo v takratnih Mladih potih

V času absolventskega staža je prišel v »spor z oblastjo in slabo vestjo«, zato je ilegalno zapustil domovino. Po letu dni bivanja v Zahodni Nemčiji je z ženo in sinom prispel v Avstralijo. Tam je, kot je zapisano na zavihku ponatisa njegovega pesniškega prvenca Bronasti tolkač, zgradil štiri hiše, posadil mnogo trt in dreves ter pomagal napraviti tri sinove. 
 

Bleščeča bibliotekarska kariera


V Avstraliji je poleg fizičnega dela, s katerim se je preživljal, opravil avstralsko maturo, pozneje pa se je odločil za študij bibliotekarstva, ki ga je končal z magisterijem iz medicinskega bibliotekarstva in dokumentacije na Univerzi Novega Južnega Walesa v Sidneyju.

Leta 1966 se je zaposlil v Narodni knjižnici Avstralije, leta 1972 pa prevzel vodenje bibliotekarske in dokumentacijske službe v avstralskem ministrstvu za zdravstvo v Canberri. Bil je tudi avstralski svetovalec za medicinsko informatiko pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) in je kot strokovnjak veliko pomagal tudi pri ustanavljanju medicinske informatike v drugih državah.
 

Eden najuglednejših izseljenskih avtorjev


Jože Prešeren je za Stičišče avstralskih Slovencev o njem zapisal, da je v domovini znan predvsem kot književnik in kot eden izmed najvidnejših književnih ustvarjalcev v slovenskem izseljenstvu, a je bil tudi eden izmed redkih slovenskih izobražencev v sodobnem izseljenstvu, manj pa je znano njegovo poklicno delo v Avstraliji, kakor tudi njegovo kulturno in društveno delovanje v Canberri, kjer je preživel večino svojega izseljenskega življenja. 

Kljub težavam se je ves čas izseljenstva zavzemal za ohranjanje vezi z domovino, zlasti glede kulturnega delovanja, pa tudi za premagovanje nazorskih razlik med različnimi skupinami v izseljenstvu in za spravo tako med emigrantskimi skupinami kakor tudi z matično domovino. V letu 2000 se je z drugo ženo in dvema sinovoma za stalno vrnil v rodno Istro. 
 

Objavljal po vsem (izseljenskem) svetu


Pribac je objavljal v Argentini (Meddobje), Trstu (Most, Mladika) in Ljubljani (Rodna gruda). Zbirka Bronasti tolkač, ki je izšla leta 1962 v okviru delovanja Slovenskega društva Melbourne, je prva slovenska knjiga, ki je bila izdana v Avstraliji.

Svojo drugo samostojno zbirko V kljunu golobice je izdal leta 1973 v Canberri v programu založbe Lapwing Press. Napisal je tudi dve strokovni knjigi v angleščini ter okrog sto strokovnih člankov in razprav v obeh jezikih. Njegova prva pesniška zbirka, izdana v domovini, je bila Prozorni ljudje, izdala jo je Mladinska knjiga leta 1991, dopolnjen izbor iz njegovega pesniškega dela pa je izšel pri društvu Capris v Kopru leta 2000 z naslovom Bronasti tolkač.

Bert Pribac se je z ženo in dvema otrokoma leta 2000 za stalno vrnil v rojstne Sergaše. Leta 2012 ga je predsednik države odlikoval z redom za zasluge, priznanje je prejel »za prizadevno uveljavljanje slovenske istrske kulture in prispevek k premoščanju slovenske politične razdvojenosti«.