Umrl je Janez Kajzer

Iztekla se je življenjska pot literata, prevajalca, novinarja in urednika Janeza Kajzerja. Umrl je v starosti 88 let. 

Rodil se je leta 1938 v Vižmarjih. Gimnazijo je obiskoval v Šentvidu pri Ljubljani. Zatem se je zaposlil kot novinar pri reviji Mladina, nato pa postal urednik pri založbi Borec in Prešernovi družbi. Od leta 1989 do 1993 je urejal revijo Srce in oko. Po odhodu iz Prešernove družbe je postal samostojni književnik.

Že zgodaj je pokazal nagnjenje do ustvarjanja. Pri štirinajstih letih je izdal humoristični list Sovir, v sedmem razredu gimnazije pa je sodeloval v šolskem literarnem krožku in v glasilu Utripi.

FOTO: Igor Modic

Prva knjiga, s katero se je leta 1960 predstavil javnosti, je bila zbirka črtic z naslovom Mimo dnevnega načrta. Kritiki so jo sprejeli z naklonjenostjo in z navdušenjem, navaja portal Mladinske knjige. Bralcem je odpirala svet mladih na nov način. V delih so zajete predvsem njegove življenjske izkušnje, v njih se skrivajo doživetja, spoznanja in izkušnje iz časov, ko je obiskoval gimnazijo v Šentvidu.

Veliko člankov in zapisov je objavljenih v številnih revijah in časopisih, pri katerih je sodeloval kot redni novinar, urednik ali pa priložnostni dopisnik. Pisal je tudi za Delo.

V njegovi biografiji izpostavljajo dela Mimo dnevnega načrta (1960), Klub v črnem (1964), Macesen: Roman o Ivanu Groharju (1978), Prava moška družba (1979), Štirje srčni možje (1980), S tramovi podprto mesto (1983), Obljubljeni kraj (1984), Samorastnik izpod Blegoša (1998), Sanjska hiša (2004), Skrivno oko (2005) in Perpetuum mobile (2007).

Bil je tudi urednik zbirke Pričevanje, ki opisuje življenje Slovencev na Avstrijskem, spodnjem Štajerskem in v Istri v drugi polovici 19. stoletja.