Umrla Nobelova nagrajenka Toni Morrison

V 89. letu starosti je po kratki bolezni umrla ameriška pisateljica Toni Morrison.

Objavljeno
06. avgust 2019 16.03
Posodobljeno
06. avgust 2019 16.55
Toni Morrison je bila prva temnopolta pisateljica, ki je prejela Nobelovo nagrado za književnost. FOTO: Franck Fife/AFP
L. Z., STA
L. Z., STA
V 89. letu starosti je po kratki bolezni umrla ameriška pisateljica Toni Morrison, je po pisanju britanskega BBC sporočila njena družina. Toni Morrison je bila prva temnopolta pisateljica, ki je prejela Nobelovo nagrado za književnost. Med njena najbolj znana dela sodijo romani Najbolj modre oči, Salomonova pesem in Ljubljena.

Družina je v sporočilu za javnost zapisala, da je priznana ameriška pisateljica v miru umrla v ponedeljek zvečer, obkrožena z družino in prijatelji. »Čeprav njena smrt predstavlja veliko izgubo, smo hvaležni, da je imela dolgo in dobro življenje,« so zapisali in se za podporo v težkih časih zahvalili vsem, ki so jo ljubili, zasebno ali zaradi njenih del. Družina si je zaželela zasebnosti in dodala, da bodo o slovesu od pisateljice obvestili javnost, povzema BBC.

Morrisonova je bila rojena leta 1931 v delavski družini. Angleško književnost je med drugim študirala na Univerzi Howard, eni prvih, ki je temnopoltim omogočila formalno izobrazbo. Delala je kot urednica pri veliki založniški hiši Random House in kot literarna kritičarka in kolumnistka New York Timesa, od leta 1989 pa do upokojitve leta 2006 je predavala na Univerzi Princeton.

image
Toni Morrison je odlikovanje podelil tudi Barack Obama. FOTO: Mandel Ngan/AFP


Toni Morrison je prvenec Najbolj modre oči objavila leta 1970. Roman, ki ga začela pisati v sredini 60. let minulega stoletja, v obdobju gibanja za državljanske pravice temnopoltih, se osredišča okoli temnopolte deklice Pecole, ki si najbolj od vsega želi, da bi imela modre oči in bila tako sprejeta in ljubljena. Za njeno željo se je skrival rasizem do sebe, je avtorica o liku deklice zapisala leta 1993. »Ta roman vrta v pogled, ki jo je obsodil,« je še zapisala v spremnem besedilu k romanu.

S Salomonovo pesmijo (1977) je pritegnila pozornost kritikov in širše javnosti ter se uveljavila kot ena osrednjih ameriških pisateljic. V roman je vpeljala moški lik Mlekarja Deada ter opisala njegovo iskanje identitete temnopoltega Američana, ki gre po poteh svojih prednikov.

Njeno najbolj popularno delo je roman Ljubljena (1987), v katerem je opisala zgodbo afro-ameriške sužnje, ki jo je v filmu nato igrala Oprah Winfrey. Zanj je leta 1988 prejela Pulitzerjevo nagrado in pa ameriško književno nagrado. Pet let kasneje je Toni Morrison postala prva temnopolta pisateljica, ki je prejela Nobelovo nagrado za književnost. Kot je pisalo v utemeljitvi, je pisateljica v svojih romanih »z značilno vizionarsko močjo in poetično izraznostjo oživlja pomembni del ameriške stvarnosti«.

V karieri je skupno izdala 11 romanov, za katere je značilno, da osrednjo temo - oblikovanje identitete temnopoltih Američanov, premišljuje na podlagi različnih zgodovinskih ozadij, v ospredje pa pogosto postavlja ženske like. V slovenščini poleg njenih največjih uspešnic Najbolj modre oči, Salomonova pesem in Ljubljena lahko beremo tudi romane Milost, Bog pomagaj otroku in Ljubezen.

Za svoje delo je Toni Morrison prejela še številne literarne nagrade, med njimi leta 2012 najvišje ameriško odlikovanje, Medaljo svobode. Tega od leta 1963 podeljujejo posameznikom, ki so »posebno pripomogli k varnosti ali nacionalnim interesom Združenih držav, svetovnemu miru ter za kulturne ali druge pomembne dosežke«. Medaljo svobode je pisateljici izročil tedanji ameriški predsednik Barack Obama.

Prevajalec njenih del v slovenščino Jože Stabej je za STA ob pisateljičini 80-letnici dejal, da je Morrisonova pri bralcih priljubljena preprosto zato, ker zelo dobro in pretehtano piše. »Pomembne teme, ki jih raziskuje v svojih delih, zna krasno povedati v literarni obliki. Je mojstrica kompozicije in jezika, ki je ekonomičen in hkrati bogat,« je tedaj presodil Stabej.
Pisateljica je po navedbah BBC nekoč dejala: »Umremo. To to je lahko smisel življenja. Imamo pa jezik, ki je lahko merilo za naša življenja.«