V posebnem letu posebne odločitve

Letošnja častna gostja največjega knjižnega sejma na svetu, Kanada, je zaradi posledic pandemije covida-19 vodstvo sejma in vse vpletene države s podpisanimi pogodbami za gostovanje – Španijo, Slovenijo in Italijo – zaprosila za premik svojega gostovanja za eno leto. Sloveniji tako ostaja za nastop v Frankfurtu leto 2023, leto prej pa bo častna gostja knjižnega sejma otroških knjig v Bologni.

Kanadski organizatorji, Canadian Heritage, kanadsko superministrstvo za kulturno dediščino, se je kljub odločitvi frankfurtskega sejma, da letos pripravi hibridno posebno izdajo sejma, tradicionalno in spletno, odločilo za prestavitev gostovanja.

Zanj so v zadnjih petih letih namenili 8,8 milijona evrov, preklicali so tudi gradnjo posebnega razstavnega paviljona. Vsa včerajšnja sporočila za javnost so omenjala založniško solidarnost in razlagala, da gre za skupno odločitev Kanade, Španije, Slovenije in Italije.
 

Prilagajanje, sodelovanje, podpora

V Sloveniji, so v sporočilu zapisali na Javni agenciji za knjigo RS (Jak), je pogovore o možnosti prestavitve gostovanja vodilo ministrstvo za kulturo v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve in slovenskim veleposlaništvom v Berlinu.

Minister za kulturo, dr. Vasko Simoniti, je ob zamiku dejal: »Po tehtnem premisleku smo se odločili za zamik podelitve naslova častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu z leta 2022 na leto 2023, kot je predlagal direktor sejma Juergen Boss. Zavedamo se pomembnosti dogodka za slovensko literaturo in splošno prepoznavnost države, zato se bomo na vso moč trudili, da bi dogodek izvedli.

Seveda bo zamik za eno leto zahteval kar nekaj prilagajanja, a verjamemo, da bo v teh težkih časih, ko vse človeštvo premaguje pandemijo covida-19, prevladal duh sodelovanja in medsebojne podpore. Veseli nas, da smo z vodstvom Frankfurtskega sejma in z drugimi državami uskladili poglede, tako da bomo lahko prireditev uspešno izvedli tudi v letu 2023.«



Renata Zamida, direktorica javne agencije za knjigo, ki ji je bila ob podpisu pogodbe s frankfurtskim knjižnim sejmom poverjena priprava in izvedba slovenskega častnega gostovanja, je dodala: »Med državami je bil dosežen konsenz, ki temelji na solidarnosti in vzajemnem razumevanju. Letošnje leto je posebno za vse nas in nikomur ni lahko, ampak verjamemo, da bomo slovenski program častnega gostovanja v Frankfurtu z zavidljivim obsegom in vidnostjo izvedli tudi leta 2023.

Veselimo se tudi, da nastop Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Bologni, ki se bo v skladu z vsemi zamiki zgodil leta 2022, ostaja most do frankfurtskega gostovanja. Obenem zaupamo slovenski vladi, da bo lahko zagotovila ustrezne prilagoditve financiranja projekta.«
 

Če bo gostovanje prestavljeno ...

Ministrove in direktoričine besede o prilagajanju merijo na to, da je slovenska frankfurtska predstavitev temeljila na sredstvih iz kohezijske finančne perspektive, ki se izteče konec leta 2022. Prestavitev projekta v leto 2023 pomeni, da bo sredstva za projekt potrebno zagotoviti iz integralnega proračuna, zato je bilo uradno slovensko stališče še prejšnji mesec predlaganemu zamiku skrajno nenaklonjeno.

Vlada je za projekt namenila 2,5 milijona evrov proračunskih sredstev, pogodba s frankfurtskim knjižnim sejmom je bila podpisana februarja 2018.

Še 10. junija je Zamida v pogovoru za špansko revijo Publish News povedala: »Slovenija se je za kandidaturo za častno gostjo odločila že leta 2014, štiri leta je trajalo, da smo pogodbo za nastop leta 2022 podpisali, s tem pa je bilo tesno povezano tudi zagotavljanje proračuna. (…) Slovenski proračun za ta dragi projekt je v devetdesetih odstotkih odvisen od evropskih razvojnih sredstev v okviru finančne perspektive, ki se izteče konec leta 2022. To pomeni, da ta hip ni razvidno, kako zagotoviti proračun za leto 2023. Če bo gostovanje prestavljeno, bo vlada prisiljena celotna predvidena sredstva zagotoviti iz nacionalnega proračuna, kar bi bilo nezaželeno, še posebej v luči spremenjenih gospodarskih in družbenih pričakovanj v kriznem času koronavirusa, ki bo verjetno spet zahteval varčevalne ukrepe.«
 

Razsipnost in varčnost

Francija, peti največji knjižni trg na svetu z okrog deset tisoč založbami, je za nastop leta 2017 porabila 4,7 milijona evrov, Nizozemska in Flandrija leto pred tem sta porabili šest milijonov, lanska gostja, Norveška, je načrtovala nekaj več kot 5,3 milijona evrov, v poročilu, objavljenem sredi prejšnjega meseca, so zapisali, da so vsega skupaj porabili 52 milijonov norveških kron, kar je 4,8 milijona evrov. Iz proračuna je od tega prišlo 30 milijonov kron, ostalo iz zasebnih virov.

Varčnost ni presenetljiva, vodja norveškega gostovanja je bil Halldór Guðmundsson ki je leta 2011 vodil odmevno islandsko gostovanje v Frankfurtu, za katero so odšteli le nekaj več kot tri milijone evrov.

Nova Zelandija je leta 2012 investirala okrog 3,5 milijona evrov (Avstralci, ki so bili povabljeni hkrati, so se takrat odpovedali nastopu, češ da je predrag), ko je leta 2014 gostovala Finska, so organizatorji porabili štiri milijone evrov.

Nesojena letošnja gostja Kanada je pred leti nastop najprej zavrnila, oblasti niso hotele priskrbeti takrat ocenjenih 6,5 milijona dolarjev, v letošnje gostovanje so na drugi strani Atlantika privolili šele po dolgem prigovarjanju iz Frankfurta.

Južni Koreji je leta 2005 uspelo znižati proračun z napovedanih devet na šest milijonov, Indonezija je leta 2015 porabila osem milijonov, Brazilijo je gostovanje leta 2013 stalo pet milijonov, Argentino leta 2010 štiri milijone evrov, frankfurtske govorice pa so kitajsko gostovanje leta 2009 ocenile na razsipnih 20 milijonov evrov.