Ljubezen je najbolj bistveno čustvo, tudi ko je povezano s sovraštvom

V Vodnikovi domačiji je potekal pogovor o romanu In ljubezen tudi, s katerim si je Drago Jančar četrtič prislužil Delovega kresnika.

Objavljeno
18. september 2018 14.34
Posodobljeno
18. september 2018 23.48
FOTO: Tomi Lombar/Delo
V. U.
V. U.
Na kresno noč, ob začetku poletja, je v njegovo čast gorel kres, danes, le malo pred koledarskim iztekom poletja, je bila znova priložnost za srečanje z njim. Ne vrh Rožnika, a blizu. V Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer je potekalo srečanje z Dragom Jančarjem, ki si je že četrtega kresnika prislužil z romanom In ljubezen tudi.

Tema pogovora je bil prav ta roman, v Vodnikovi domačiji so ga pripravili v sodelovanju z Delom in založnico nagrajenega romana Beletrino. Jančarjeva sogovornica je bila publicistka Jedrt Jež Furlan.
 

»Velikokrat sem bil zaljubljen. Je to odgovor?«


Kot je znano, Jančar na junijsko razglasitev prejemnika kresnika ni prišel pravočasno. Zakaj? Ker čakanje na tovrstne razglasitve zelo težko prenaša. Prišel je šele po objavi, da je dosegel četrtega kresnika. Za uvod v današnji večer se je spomnil, denimo, kar enotedenskega čakanja na razglasitev evropske literarne nagrade za kratko prozo v Nemčiji. Kandidati so ves čas postopali po mestu. Nekaterim, ki so danes znameniti, tedaj pa so ostali praznih rok, je bilo težko. Jančar je sicer tudi tedaj zmagal.

Kaj mu pomeni ljubezen, zajeta v naslovu romana? Tisto najbolj bistveno čustvo, tudi kadar je povezano s sovraštvom, to je z ljubeznijo vselej povezano. Ti dve strašni čustvi sta si včasih izjemno blizu. »Velikokrat sem bil zaljubljen. Je to odgovor?« je dodal, ko je Jedrt Jež Furlan na to temo želela izvedeti še kaj več.

Ljubezen nas spremlja vse življenje, je dodal. Težko se je bilo odločiti za tak naslov romana, ker je bilo o ljubezni že ogromno napisanega, od sv. Pavla naprej. Tak naslov lahko deluje na robu kiča in koketiranja z bralci, a tokrat, kot je dodal, ni šlo drugače. Roman govori o tem, da se tudi ljubezen utrudi, tako kot življenje.



image
FOTO: Blažž Samec/Delo

 

Izmišljeni junaki iz zgodb o realnosti


Junaki romana so izmišljeni, a izhajajo iz zgodb, ki jih je Jančar nenehno poslušal. O času, ko se ni smelo govoriti slovensko. O tovornjakih, iz katerih je curljala kri. O tem, da so imeli v času okupacije več hrane kot po osvoboditvi. Jančar je ob pisanju raziskal številne arhive. Zgodbo romana In ljubezen tudi je imel dolga leta v sebi: zgodbo o okupiranem Mariboru in partizanih, ki odidejo v pohorske gozdove, a so tam že deležni diktature, stalinizma. Dveh ognjev. Želel je predstaviti mrežo odnosov, različnih usod, povezanih v bralčevo percepcijo.

Glavni junaki so pogumna Sonja, ki želi rešiti partizana Valentina, kar ji uspe, in Ludwig, pripadnik mariborske nemške manjšine, ki ga potegne v nacizem. Zgodba se začne z ljubeznijo in verzi. Jančar je raziskal, kakšno poezijo so prebirali tedaj. Denimo Alojza Gradnika. Poezijo je v roman vključil kot kontrapunkt tedanji grozi življenja.



image
FOTO: Tomi Lombar/Delo


Valentin je v okupirani Ljubljani, Sonja v Gradcu, kjer zaznava, kaj se dogaja z Judi, čeprav se ne želi ukvarjati s politiko. Pišeta si verze. Goethejev verz In šel bom nekam v gozd ... postane sporočilo odhoda, niča, nesmisla. Tega, da smo že vse preživeli, a ne znamo več skupaj živeti. Sonja Valentina pri odhodu v partizane ne podpira, a prav vanjo politika najbrutalneje poseže. Poseže v njeno telo. Po drugi strani lahko ljubezen premaga vse in vse jo hkrati lahko premaga. Lahko nastane tudi med esesovcem Ludvikom in žensko, ki so ji tovrstni krvniki umorili moža. Ljubezen preseneča.

Kaj ta knjiga lahko stori za vero vanjo? Jančar je odgovoril, da romana ni želel instrumentalizirati ne v zgodovinsko ne v politično smer, tudi ne v instrumentalizacijo ljubezni. V vojnih razmerah se tudi ljubezen zlomi, občutljiva je, ranljiva.

Eden junakov romana ob koncu je tudi Jančar sam, kot mladi pisatelj, katerega predstavitev Severnega sija, ki je nekakšen predhodnik romana In ljubezen tudi, po vojni obišče preživela Sonja.
 

Kresnikov rekorder


In ljubezen tudi je Jančarjev enajsti roman. Kresnika je prejel že za romane Zvenenje v glavi (leta 1999), Katarina, pav in jezuit (leta 2001) in To noč sem jo videl (leta 2011). S tem je postal avtor, ki je dobil največ Delovih nagrad za najboljši slovenski roman, sledita pa mu Andrej E. Skubic in Goran Vojnović, ki sta jih dobila po tri.

Jančar, ki velja za sodobnega klasika, je prav letos praznoval okrogli življenjski jubilej, sedemdesetletnico. Njegov zadnji roman In Ljubezen tudi prinaša zgodbo, ki je postavljena v čas druge svetovne vojne, govori pa o ljudeh, ki jih turbulentno dogajanje zaznamuje in pohabi. Jančar je za Delo povedal, da sta ga pri usodi njegovih junakov prej kot enostavne moralne sodbe zanimala kompleksnost in zapletenost človeške narave.

Ženja Leiler je v recenziji za Delo zapisala, da In ljubezen tudi ni, kot morda namiguje naslov, ljubezenski roman, tudi ni zgodovinski roman, ampak roman o ljubezni. »Bolj kot zgodbo in usodo neke ljubezni in bolj kot zgodbo o neki vojni, v kateri se je ta ljubezen znašla, tematizira osamljen trud posameznika, kako ljubezen kljub vsemu zavarovati in ohraniti,« je zapisala.

image
FOTO: Uroš Hočevar/Delo