Varuh glede Evangelija za pitbule ni našel kriterijev, po katerih bi ga otrokom odsvetovali

Varuh človekovih pravic je za knjigo Jiržija Bezlaja na ministrstvi za kulturo ter za izobraževanje naslovil priporočilo.

Objavljeno
28. maj 2018 16.40
Posodobljeno
28. maj 2018 17.15
Evangelij za pitbule Jiržija Bezlaja se dotika poskusa samomora, spolnih zlorab v otroštvu, incesta, posilstva, uporabe drog in pijančevanja. FOTO: Aleš Černivec/Delo
V. U., STA
V. U., STA
Varuh človekovih pravic je obravnaval prijavo, da knjiga Evangelij za pitbule avtorja Jiržija Bezlaja z za otroke neprimerno vsebino krši njihove pravice. Ker varuh v normativni ureditvi ni našel kriterijev, po katerih bi določene vsebine otrokom odsvetovali, je na ministrstvi za kulturo ter za izobraževanje naslovil priporočilo.

Knjiga Evangelij za pitbule (Mladinska knjiga, 2016) je prejela priznanje zlata hruška v kategoriji izvirna slovenska leposlovna knjiga. Zlata hruška predstavlja znak kakovosti otroških in mladinskih knjig. Ob tem pa so se v začetku leta razvnele polemike, ali je zaradi vsebine, ki se po pisanju različnih virov med drugim dotika poskusa samomora, spolnih zlorab v otroštvu, incesta, posilstva, uporabe drog in pijančevanja, resnično primerna za mlade bralce.
 

Država sploh ima ustrezne instrumente?


Posebej sta oznako romana kor mladinskega problematizirala literarna strokovnjaka Milena Mileva Blažić in Igor Saksida, medtem ko je 13-članski strokovni odbor Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig 2017 v obrazložitvi zlate hruške za Evangelij za pitbule zapisal, »da je to odličen mladinski roman, ki se pogumno loteva najtemnejših procesov sodobne družbe« in se s kritikami ni strinjal.

Varuh je prijavo v zvezi z Bezlajevim romanom obravnaval, »kljub temu, da kršilci človekovih pravic niso bili organi oblasti«, ker je bil na problematiko posebej opozorjen: »Ocenili smo namreč, da odpira širše vprašanje uvrščanja literarnih del v literaturo, ki je primerna za otroke (po konvenciji ZN o otrokovih pravicah torej do starosti 18 let).«

Ob ugotavljanju, ali država sploh ima instrumente, ki zagotavljajo, da otroci ne bodo izpostavljeni negativnim oziroma za njihovo starost neprimernim vsebinam v okviru javnih služb, so ugotovili, da v normativni ureditvi ni kriterijev, »ki bi določeno literaturo uvrščali med literaturo za otroke oziroma bi določene vsebine otrokom odsvetovali«. Tudi zato pravno ni mogoče z gotovostjo opredeliti, katere vsebine bi otrokom lahko škodovale pri njihovem razvoju in je to oceno treba prepustiti strokovnjakom, so sporočili iz urada Varuha človekovih pravic RS.




 

Praksa odločanje med otroško ali mladinsko literaturo prepušča knjižničarjem


V sporočilu je pojasnjeno, da sedanja praksa, da je uvrščanje posameznih literarnih del med otroško oziroma mladinsko literaturo prepuščeno zgolj knjižničarjem, po mnenju varuha ne izpolnjuje vseh zahtev konvencije ZN o otrokovih pravicah, saj zanemarja presojo vpliva literature na zdrav razvoj otroka. Takšna ocena bi po zapisanem »zahtevala multidisciplinarna znanja, ki bi vključevala tudi poznavanje otroške psihologije«.

Varuh je tako ministrstvu za kulturo in ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport priporočil, »da skupaj oblikujeta smernice za uvrščanje literarnih del v otroško in mladinsko literaturo, ki bodo zagotovile, da bo njeno branje otrokom omogočilo primeren razvoj in oblikovanje odnosa do sebe in drugih, brez spodbujanja h katerikoli obliki psihičnega ali fizičnega nasilja«.

Pismo z navedenim priporočilom so z urada varuha 30. aprila poslali obema ministrstvoma ter določil rok 15 dni za odgovor, ki pa ga še niso prejeli, še piše v sporočilu za javnost.