Za temeljit zasuk v odnosu do knjige

Sklenila se je javna razprava o predlogu sprememb zakona o davku na dodano vrednost, založniki zahtevajo nižjo obdavčitev.

Objavljeno
19. april 2019 11.15
Posodobljeno
19. april 2019 11.15
V zadnjih desetih letih se je obseg slovenskega založništva prepolovil, opozarja Društvo slovenskih pisateljev. Foto Voranc Vogel
Lanska odločitev evropskih finančnih ministrov, da se tiskane in elektronske različice knjig ter časopisov v državah članicah EU davčno lahko obravnavajo enako, je pripeljala do formalne javne razprave o morebitnih spremembah.

Od 1. do 17. aprila je ministrstvo za finance zbiralo odzive na predlog sprememb zakona o DDV, s katerim bi v slovensko zakonodajo prenesli to davčno spremembo. Za elektronske publikacije – knjige, časopise in periodične publikacije – je bila predlagana uvedba znižane 9,5-odstotne stopnje, marsikdo v založniških krogih pa navija za najnižjo mogočo, petodstotno stopnjo.

Založniki, knjigotržci, uredniki in drugi, ki aktivno soustvarjajo slovensko knjižno krajino, bodo prihodnji torek, na svetovni dan knjige, na javni tribuni razpravljali o kritičnih razmerah slovenskega knjižnega trga. Zahtevajo temeljit zasuk v odnosu do knjige.
 

Sedem pisateljskih točk


Pisatelji imajo še drugačne zahteve, pred javno tribuno so objavili zahteve, ki bi odpomogle kritičnim razmeram, ki po njihovem mnenju ogrožajo obstoj slovenske knjige in s tem tudi slovenski jezik.

Pisateljsko društvo opozarja: »V zadnjih desetih letih se je obseg slovenskega založništva prepolovil, avtorski honorarji za ustvarjalce so padli na četrtino, sredstva za nakupe v splošnih in šolskih knjižnicah ne dosegajo polovice predpisanih standardov. (…) Knjiga je temelj naše kulture in narodne identitete. Da knjiga nastane in pride do bralcev, so potrebni avtorji, založniki, knjigarne in knjižnice; lok od avtorjev do bralcev je danes nedopustno oslabljen. Potreben je temeljni zasuk v ravnanju države.«

Zahteve Društva slovenskih pisateljev

– sredstva javni agenciji za knjigo vrniti na raven leta 2010
– sredstva za odkupe knjig v splošnih in šolskih knjižnicah je treba v obeh mrežah povečevati za milijon evrov na leto
– za Sazor, slovensko avtorsko in založniško organizacijo, nameniti enkratno pavšalno gospodarsko pomoč v znesku, ki ga od leta 2007 do danes v nasprotju s prakso v državah EU niso plačale gospodarske družbe v Sloveniji za fotokopiranje avtorsko zaščitenih del
– znesek za knjižnično nadomestilo določiti v višini deset odstotkov zneska, namenjenega javnim knjižnicam
– Društvu slovenskih pisateljev, Društvu slovenskih književnih prevajalcev, Slovenskemu centru PEN in Društvu Bralna značka Slovenije zagotoviti vsaj osnovna sredstva za nemoteno delovanje
– končno zgraditi NUK 2

 

Knjige in mediji niso navaden posel


9,5
-odstotna stopnja DDV za e-knjige je zapisana v predlogu
Direktor založbe Beletrina Mitja Čander zdajšnja dogajanja postavlja v širši kontekst: »O ukinitvi ali vsaj znižanju davka na knjigo se na Slovenskem pogovarjamo že dolgo, pravzaprav vse od osamosvojitve, ko smo knjigo brez izjem obdavčili, vse od leta 2006 pa imamo opravka z artikuliranimi pobudami civilne družbe na eni in bolj ali manj resnimi zavezami politike na drugi strani.
Čas krize je založniško panogo močno oslabil, ocenjeni promet se je praktično prepolovil, s 120 milijonov se je spustil na dobrih 60, gospodarsko okrevanje pa ni prineslo preobrata. Državne subvencije, ki jih izbranim naslovom dodeljuje Javna agencija za knjigo RS, so se skrčile za 30 odstotkov, prav tako so znatno padla tudi sredstva za odkup novega gradiva v knjižnicah.
Znižanje DDV bi lahko pomenilo osrednji ukrep države pri reševanju za družbo še kako pomembne gospodarske sfere. Tako knjige kot tudi tiskani mediji niso navaden posel. Predstavljajo hrbtenico intelektualnega življenja neke družbe. Njihovo propadanje pomeni tudi postopno usihanje družbenih potencialov, erozijo kohezivnih sil in nenazadnje zaton demokratičnih vrednot.