Za več stripov z avtorskimi vizijami za širše občinstvo

Izar Lunaček (1979) je slovenski akademski slikar, diplomirani literarni komparativist, doktor filozofije, ilustrator in stripar. Znan je tudi po tem, da vodi trgovino s stripi in pomaga pripravljati osrednji slovenski stripovski festival Tinta.

Kako vas je zadel strip? Verjetno sprva kot bralca? Kateri stripi so vas navduševali?

Strip me je verjetno navdušil že v vrtcu, ko sem se učil brati. Prve stvari, ki sem jih bral, so bili stripi, ker je bilo manj besedila. Bral sem Mikijev zabavnik in Mikija Mustra, pozneje sem zelo veliko bral ameriške časopisne stripe, se pravi Garfileda, Snoopyja, Calvina in Hobbesa. Pa delno tudi francoske stripe, še posebej Goscinnyjeve, se pravi Asterixa in Srečnega Luko. To je bila moja stalna stripovska dieta, ko sem bil majhen.

Pozneje sem se navdušil nad undergroundovci, zlasti Robertom Crumbom, ker je zelo rad delal mejne zadeve. Zadnjih dvajset let veliko berem stripe francoskega novega vala. Te avtorje rad pripeljem v Ljubljano na stripovski festival.

Stripburger, prvoborec na področju stripa

Kateri je bil vaš prvi strip, ki ste ga narisali?

Mislim, da jih imam še spravljene v Striparni. To so taki majhni zvežčiči, stripi z živalmi, ki nekaj počnejo ... en medved, pa ena kača, pa en pes. To je po mojem moj prvi strip in sem jih potem tudi spel s sponkami in imam ene dvajset številk. Obiskovalci pridejo v Striparno in hočejo tisto kupiti, ker si mislijo, da je to underground produkcija. Povem jim, da je to je moja otroška produkcija izpred skoraj štiridesetih let. (Smeh.)

Kako je po vašem potekal razvoj slovenskega stripa v samostojni Sloveniji?

Jugoslavija je bila eden od večjih stripovskih trgov v Evropi, za Francijo, Španijo in Italijo, tako da je bil padec kar očiten. Za tako majhen trg se ni izplačalo prevajati zajetne periodike, kakršni so bili prej Bonellijevi stripi, tako da smo šli takrat iz kioskov, polnih stripov, na praktično nič. Je pa res, da se je dokaj kmalu po osamosvojitvi pojavila knjigarna Kazina z uvoženimi zahodnimi stripi, o kakršnih smo prej le sanjali: od Watchmenov [Varuhov] prek Mausa do Calvina in Hobbesa.

Tudi domači strip je v nekaj letih po osamosvojitvi eksplodiral tako v Mladini kot prek Stripburgerja. Nobena založba, razen posebnih izdaj omenjene revije, pa še dolgo ni hotela tiskati stripov, dokler nismo v zgodnjih dvatisočih dobili Graffita. Zdaj imamo kar nekaj specializiranih stripovskih založb in stripovske linije pri več drugih. Trenutno se število domačih in prevodnih izdaj vsako leto podvoji, tako da jih je bilo lani že krepko več kot sto. Imamo tudi nekaj stripovskih trgovin in vse več festivalov, tako da je stripovska scena precej zdrava, mogoče zdaj končno celo še bolj kot v nekdanji državi.

Branje stripov bi lahko primerjali z branjem poezije

Kako kotira slovenski strip v globalnem svetu stripa?

Prav dobro ga ne poznajo niti na področju nekdanje skupne države, kjer jih na enem od največjih festivalov šele zadnja leta ne preseneča več, da imamo v Sloveniji strip. Pri nas se ga vsekakor riše manj kot v drugih nekdanjih republikah, je pa vsaj avtorski, medtem ko Srbi in Hrvati veliko rišejo za Francoze in Američane po tujih scenarijih.

Stripburger je bil pred dvajsetimi leti, v času največje ekspanzije, res svetovno znan v svetu alter stripa, ko je dobival recenzije v največjih ameriških stripovskih revijah in prejemal francoske nagrade. Še zdaj turisti veliko sprašujejo po njem. Lavrič je kot avtor dosegel največ slave čez mejo in je bil v Franciji večkrat izpostavljen, a žal ne toliko, da bi ga poznale široke množice. Podobno je bilo z mojim in Nejčevim Kosmatim krimičem. So pa tujci, ki pridejo v Ljubljano, zelo prijetno presenečeni nad bogastvom scene in po vsaki Tinti so veliki festivalski gostje prav ganjeni nad njeno povezanostjo.

Odprli ste trgovino s stripi Striparna Stripolis. Kaj je prispevalo k temu in kaj gre najbolje v promet?

Zdelo se mi je nujno, da lahko po stripih brskaš tudi fizično, ne le po spletu, ker tako ponavadi najdeš kaj novega, kar te preseneti. Da je to neki skupnostni prostor, v katerega zahajajo različni ljudje z enakim zanimanjem in za katerega veš, da te tam vedno čaka najmanj ducat reči, ki bi jih lahko vsak trenutek odnesel domov. Ker nimam starih, nostalgičnih izdaj, pri nas kupuje mlajša klientela. Tako gredo najbolj v promet pametni klasiki, kot so Watchmeni in sodobni indie mojstri: Evansov Panther, Steelov Pantheon, Kerascoët​ov Beautiful Darkness pa seveda otroške, kot sta Sardina in Graščina.

Anja Zag Golob: Strip je izjemen most do branja

Ste soorganizator stripovskega festivala Tinta. Kako je z njegovo mednarodno prepoznavnostjo?

Tinto sva s prijateljem Janezom Plešnarjem kot Stripolisfest ustanovila pred dvanajstimi leti kot prostor, v katerem bi enkrat na leto vsa scena prišla skupaj in se postavila na ogled. Navdušena sva, kako se je z vnosom vseh drugih v tem času razmahnil in kako narašča njegova obiskanost.

Prek mednarodnih gostov, ki jih je vsako leto od pet do deset, pridobiva ugled med tujimi avtorji, ki jih je treba vse manj prepričevati o obisku, počasi se med domače obiskovalce meša tudi vse več stripovskih navdušencev iz širše regije, od Hrvaške, prek Madžarske, do Avstrije.

Z leti se je uveljavil kot vsakoletni mejnik, ko se povzame stripovska bera minule sezone, kajne?

Tako je. Na sobotnem sejmu je najlažje prečesati produkcijo, saj svoje stojnice tam postavijo vse založbe, ki izdajajo tudi stripe, in izpostavijo najnovejše izdelke. Pomaga seveda tudi selekcija nominirancev za nagrado zlatirepec, ki sejemsko bero še skrči v jagodni izbor, ki je na koncu precejen na sklepni ceremoniji.

V kakšni kondiciji je trenutno slovenski strip?

Zelo solidni. Število prevodov, a tudi domačih izdelkov, vsako leto pošteno zraste, pri čemer je najmanj nevarnosti in zato največ produkcije v domeni otroških in izobraževalnih stripov, saj je te najlaže prodati. Bi si pa želel, da bi nastajalo še več stripov z avtorskimi vizijami, ki bi lahko pritegnili širše občinstvo. Pameten pop oziroma komunikativen art strip, ki najbolj poveže kakovost in odmev.