Začetek je lahko karkoli, konec kjerkoli …
Pesnik Ivan Dobnik svoj absolutni ustvarjalni ritual opisuje kot lebdenje, mrzlični trans, najpopolnejšo lepoto bivanja.
Odpri galerijo
Ivan Dobnik, pesnik, prevajalec, esejist in kritik, je idejni pobudnik in odgovorni urednik literarne revije Poetikon, revije za poezijo in poetično, in Poetikonovih lir, knjižne zbirke, namenjene pesniškim zbirkam slovenskih avtorjev, knjižnim izdajam prevodov poezije in dvojezičnim ali večjezičnim pesniškim knjigam.
Je tudi soustanovitelj Hiše poezije s sedežem v Ljubljani, prav tako je bil umetniški vodja festivala Herbersteinska srečanja v Velenju.
Celjan, ki je na ljubljanski filozofski fakulteti študiral filozofijo in primerjalno književnost, je bil med letoma 1988 in 1995 zaposlen v Knjižnici Bežigrad, pred ustanovitvijo Poetikona leta 2005 je bil član uredništva revije Apokalipsa, predsedoval je tudi strokovni žiriji za 21. Veronikino nagrado za pesniško zbirko leta. Živi v Šmatevžu v Savinjski dolini in Ljubljani.
Objavil je pesniške zbirke Osvobajanje (1980), Kaligrafija lire (1999), Zapreš svoje oči (2003; nominacija za Veronikino nagrado), Rapsodija v mrzli zimi/Rhapsodie dans un hiver froide (2005, knjiga je izšla v francoščini in slovenščini), Zapisi z drevesnih lističev (2006), nastopil je v skupni knjigi z Andrejem Medvedom in Miklavžem Komeljem Stimmen slowenischer Lyrik 1/Glasovi slovenske poezije 1 (2007), ki je izšla v nemščini in slovenščini, sledile so zbirke Svetilnik (2008), Bela pesem (2009), objava v angleščini in slovenščini v Voices of Slovene Poetry 3/Glasovi slovenske poezije 3 (skupaj z Zoranom Pevcem in Miriam Drev, 2010), Pred začetkom (2010), Druga obala (2012), Bolska: prototip pesnitve (2016) in Magični pesniški izreki (2016).
V oceni zadnje zbirke je Cvetka Bevc zapisala: »Pesniška doživetja, ki jih v Magičnih pesniških izrekih upesnjuje Ivan Dobnik, so najpogosteje povezana z naravo, ki je poleg poduhovljenega erosa in spraševanja o pesništvu najpomembnejši del njegove poetike.«
Je tudi soustanovitelj Hiše poezije s sedežem v Ljubljani, prav tako je bil umetniški vodja festivala Herbersteinska srečanja v Velenju.
Celjan, ki je na ljubljanski filozofski fakulteti študiral filozofijo in primerjalno književnost, je bil med letoma 1988 in 1995 zaposlen v Knjižnici Bežigrad, pred ustanovitvijo Poetikona leta 2005 je bil član uredništva revije Apokalipsa, predsedoval je tudi strokovni žiriji za 21. Veronikino nagrado za pesniško zbirko leta. Živi v Šmatevžu v Savinjski dolini in Ljubljani.
Objavil je pesniške zbirke Osvobajanje (1980), Kaligrafija lire (1999), Zapreš svoje oči (2003; nominacija za Veronikino nagrado), Rapsodija v mrzli zimi/Rhapsodie dans un hiver froide (2005, knjiga je izšla v francoščini in slovenščini), Zapisi z drevesnih lističev (2006), nastopil je v skupni knjigi z Andrejem Medvedom in Miklavžem Komeljem Stimmen slowenischer Lyrik 1/Glasovi slovenske poezije 1 (2007), ki je izšla v nemščini in slovenščini, sledile so zbirke Svetilnik (2008), Bela pesem (2009), objava v angleščini in slovenščini v Voices of Slovene Poetry 3/Glasovi slovenske poezije 3 (skupaj z Zoranom Pevcem in Miriam Drev, 2010), Pred začetkom (2010), Druga obala (2012), Bolska: prototip pesnitve (2016) in Magični pesniški izreki (2016).
V oceni zadnje zbirke je Cvetka Bevc zapisala: »Pesniška doživetja, ki jih v Magičnih pesniških izrekih upesnjuje Ivan Dobnik, so najpogosteje povezana z naravo, ki je poleg poduhovljenega erosa in spraševanja o pesništvu najpomembnejši del njegove poetike.«