Zapeljevanje z domišljijsko geografijo

Norveška bo kot častna gostja sejma nastopila z geslom Sanje v nas – Drago Jančar bo nastopil na Modri zofi

Objavljeno
15. oktober 2019 08.40
Posodobljeno
15. oktober 2019 08.40
Norveška kronska princesa Mette-Marit s pisateljem Josteinom Gaarderjem, avtorjem globalne uspešnice Zofijin svet, na vlaku literature. Foto AFP
Norveška kronska princesa Mette-Marit, strastna bralka in ponosna upravnica švedskega vlaka literature, se je včeraj s soprogom, princem Haakonom, mudila v Berlinu in se s skupino nemških šolarjev odpeljala v Köln, danes pa se bo s posebnim vlakom literature nemških železnic skupaj z devetnajstimi norveškimi pisateljicami in pisatelji pripeljala na slovesno odprtje 71. frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem je častna gostja Norveška. Do nedelje se bo s knjigami in obknjižnimi zadevami na sejmišču ob Majni pečalo okoli 7500 razstavljavcev iz 150 držav.

Prejšnja leta je norveška princesa, ki vedno ponavlja, da si življenja brez knjig ne predstavlja in da jih bere vsak dan, veselje nad branjem širila s potovanji po oddaljenih predelih Norveške z litteraturtoget, vlakom, ki je pravzaprav potujoča knjižnica; na vsaki od postaj je bila pripravljena brati otrokom iz knjig po svojem izboru in jim priporočiti posamezne knjižne naslove. Letos se je iz zdravstvenih razlogov odločila za literarni metro in navdušenje za branje knjig širila med mladimi na vlakih oselske podzemne železnice. Norveška agencija Norla si jo je izbrala za odlično promotorko norveške literature na tujem, zato povabilo v Frankfurt ni bilo nepričakovano. Že v petek je princesa v Düsseldorfu odprla razstavo Edvard Munch, kakor ga je videl Karl Ove Knausgård, v soboto je obiskala berlinsko knjigarnico Pankebuch, ki večinoma ponuja knjige avtorjev iz nordijskih in baltskih držav, danes zvečer pa se bo na slovesnem odprtju sejma in tudi norveškega paviljona – sejem se bo delovno sicer začel v sredo zjutraj – pridružila norveški predsednici Erni Solberg in ministrici za kulturo Trini Skei Grande. Norveška v Frankfurtu ne bo predstavila le svoje literature, ampak v muzejih in drugih kulturnih institucijah tudi drugo ustvarjanje: v Muzeju uporabne umetnosti razstavo Norveška hiša, v Kunsthalle Schirn dela umetnice Hannah Ryggen in v Nemškem arhitekturnem muzeju norveško leseno arhitekturo. Do 20. oktobra bo v Frankfurt skupaj prišlo sto norveških avtorjev, med njimi Jo Nesbø, Maja Lunde, Erik Fosnes Hansen, Jostein Gaarder, Tomas Espedal, Per Petterson in Maria Parr. Iz norveškega jezika je bilo letos v nemščino prevedenih 250 naslovov. V nacionalnem paviljonu bodo Norvežani predstavili »domišljijsko geografijo norveške literature«, je besede Margit Walso, direktorice organizacije Norla, povzela nemška tiskovna agencija dpa.

Drago Jančar bo v petek dopoldne na znameniti modri zofi in v okviru programa Das blaue Sofa predstavil roman In ljubezen tudi (Wenn die Liebe ruht), ki ga je v prevodu Daniele Kocmut letos izdala dunajska založba Zsolnay Verlag.

 

Novi slovenski prevodi v nemščino


Slovenija, častna gostja sejma leta 2022, se bo, kot poroča Javna agencija za knjigo RS (JAK), mednarodni publiki v Frankfurtu predstavljala s stojnico v peti sejemski dvorani, na sejmu bo devet dogodkov, na katerih bodo sodelovali slovenski avtorice in avtorji z novimi knjižnimi prevodi v nemščini: Drago Jančar, Aleš Šteger, Glorjana Veber in Jurij Hudolin. Današnje odprtje sejma in jutrišnji prvi sejemski dan bo obiskal minister za kulturo Zoran Poznič, ki se bo v družbi slovenskega veleposlanika v Berlinu Franca Buta, vodje Slovenskega kulturnega centra v Berlinu Gregorja Jagodiča, direktorice javne agencije za knjigo Renate Zamida in še sedemnajstih predstavnikov različnih resorjev in institucij udeležil vodenega ogleda sejma v spremstvu Tobiasa Vossa, podpredsednika sejma za mednarodne zadeve.
 

Drago Jančar na Modri zofi


Vodeni ogled paviljona letošnje častne gostje Norveške bo slovenskim gostom pripravila direktorica agencije za promocijo norveške literature na tujem Norla Margot Walstrom, minister za kulturo se bo udeležil tudi današnjega slovenskega sprejema na nacionalni stojnici, ki ga JAK organizira za svoje mednarodne partnerje, ter si ogledal tudi samostojne stojnice slovenskih razstavljavcev na sejmu (Mladinska knjiga, Beletrina, DZS Grafika). V okviru priprav na predstavitev Slovenije kot častne gostje leta 2022 bodo potekali številni sestanki s soorganizatorji dogodkov in predstavitev v Frankfurtu in v širšem nemškem prostoru, še sporoča javna agencija za knjigo.

Gost najuglednejšega sejemskega prizorišča, odra Das blaue Sofa (Modra zofa), ki ga skupaj kurirajo štirje medijski partnerji: Bertelsmann, ZDF, Deutschlandfunk kultur in 3sat, bo letos tudi Drago Jančar. Na odru, kjer svoje nove nemške prevode predstavljajo najpomembnejši avtorji sejma, bo Jančar v petek dopoldne predstavil prevod s kresnikom nagrajenega romana In ljubezen tudi (Wenn die Liebe ruht), ki ga je v prevodu Daniele Kocmut letos izdala dunajska založba Zsolnay Verlag. Založba bo v soboto priredila še pogovor novinarke ORF Katje Gasser z Dragom Jančarjem v Evangelistični akademiji v Frankfurtu.

Innsbruška založba Haymon Verlag je letos izdala delo Aleša Štegra Na kraju zapisano (Logbuch der Gegenwart: Aufbrechen) v prevodu Matthiasa Göritza, Jurij Hudolin bo na sejmu predstavil prevod romana Pastorek (Der Stiefsohn), ki ga je v prevodu Daniele Kocmut letos izdala dunajska založba Septime Verlag, Glorjana Veber pa bo na večeru platforme Versopolis v Frankfurtu brala svoje nove, še neobjavljene prevode poezije.

image
AFP Na norveški stojnici se pripravljajo na knjižni sejem. Foto AFP

 

Mladinska knjiga in Beletrina na svojem


V prestižnem Salonu Gourmet & Travel se bo predstavila Anita Šumer z mednarodno uspešnico, knjigo Drožomanija, ki je na Gourmand World Cookbooks Awards letos slavila v dveh kategorijah: kruh, zbiranje dobrodelnih sredstev (Evropa). Lani se je na tem prizorišču predstavljal vinski poznavalec Robert Gorjak, njegova knjiga Slovenija, vinska dežela pa je na podlagi predstavitve že našla nemškega založnika Conte Verlag. Na odru Weltempfang, ki ga omogoča nemško zunanje ministrstvo, z mrežo Enlit, katere članica je javna agencija za knjigo, v petek soorganizirajo pogovor o literarnem prevajanju, na katerem bo sodelovala prevajalka Tanja Petrič. Na letošnji delavnici za prevajalce, ki jo frankfurtski sejem prireja prvič, pa bodo sodelovale tri slovenske prevajalke iz nemščine v slovenščino – Tanja Petrič, Amalija Maček in Nina Medved.

Slovenske otroške knjige bodo predstavili na otroškem prizorišču Frankfurt Kids: 26 naslovov, ki jih je JAK izbrala v sodelovanju z založniki, bo vključenih v pregledno razstavo otroških knjig založnikov z vsega sveta, t. i. Walkable Catalogue. Na slovenski stojnici bo letos šest založniških postaj, na katerih bodo sestankovali predstavniki založb Pivec, Sodobnost International, Goga, Miš, Sanje in Morfem.

Na sejmu bosta z individualnima stojnicama sodelovali še založbi Beletrina in Mladinska knjiga, ter tiskarsko podjetje DZS Grafika. Mladinska knjiga in Cankarjeva založba se bosta predstavili na stojnici, odeti v ilustracije Ane Zavadlav iz knjige Gaje Kos.

Na srečanja s tujimi založniki in agenti sta se založbi pripravili s povsem prenovljenim katalogom za otroško leposlovje in jesenskim katalogom za odraslo leposlovje v angleškem jeziku, v katerih je predstavljenih več kot 250 del več kot 80 slovenskih avtorjev in ilustratorjev. V obeh založbah napovedujejo poslovna srečanja z norveškimi, gruzijskimi, kitajskimi ter britanskimi in avstralskimi založniki in sestanke z literarnimi zastopniki in založniki še iz drugih držav.

250
del več kot 80 slovenskih avtorjev in ilustratorjev je v novem katalogu za otroško leposlovje in jesenskem katalogu za odraslo leposlovje v angleškem jeziku Mladinske knjige in Cankarjeve založbe

 

Odstotki za optimizem


Frankfurtski knjižni sejem je tako raznolik, da je težko najti njegovo osrednjo točko, povzema STA nemško agencijo dpa. A to je vsekakor namerno, saj sejem po besedah direktorja Jürgena Bossa kot nekakšen zbiralnik povezuje velike teme sodobnosti. Bossu se zdi pomembna tudi družbena angažiranost sejma. Tako bo letos vrsta kampanj in prireditev posvečena svobodi mišljenja.

Letošnja izdaja bo močno zazrta v prihodnost. Posvetila se bo novim tehnologijam, novim oblikam posredovanja literature in novim skupinam bralcev. Ob letošnjem frankfurtskem knjižnem sejmu za razliko od zadnjih let v branži vlada optimistično razpoloženje. Prvič po letu 2012 so namreč v Nemčiji zabeležili porast prodaje knjig. Kot je povedal direktor združenja nemških knjigotržcev Alexander Skipis, se je »letošnje leto zelo dobro začelo«. Do avgusta se je promet povečal za 2,9 odstotka, prodaja pa se je povečala za 0,4 odstotka. »Zelo smo optimistični tudi glede preostanka leta,« je povedal Skipis. Več prostora bodo letos na sejmu namenili gibljivim slikam. Del sekcije The Arts+ bo tako namenjen Bienalu gibljivih slik, kjer se bo med drugim mogoče seznaniti z eksperimentalno digitalno umetnostjo. Poleg tega bodo letos prvič na sejmu poseben prostor namenili zvočnim knjigam in podcastom, prvič bodo več pozornosti posvetili tudi virtualni resničnosti in umetni inteligenci. V prihodnje bo branža aktivna predvsem na področju digitalizacije.
Nobelova nagrajenka na sejmu
Včerajšnja novica dneva je bila, da so frankfurtski organizatorji na seznam gostov, ki se bodo udeležili današnje otvoritvene tiskovne konference, poleg generalnega direktorja Svetovne organizacije za intelektualno lastnino Francisa Gurryja dodali še nepričakovano gostjo: svežo Nobelovo nagrajenko za literaturo Olgo Tokarczuk.


Po e-knjigah in spletni prodaji so po besedah Skipisa velike teme prihodnosti bralna analitika in umetna inteligenca. Kot piše dpa, je mogoče s pomočjo računalniških programov analizirati, na kakšen način bralci berejo e-besedila ter tako odkrivati ključe za pisanje novih besedil. Poleg tega je tudi umetna inteligenca že sposobna pisanja knjig. »Težko si predstavljamo, kaj nas še čaka,« je dejal Skipis.