Zapisi tragičnih zgodb kot opomin

Ruta Sepetys je zapisala zgodbo o potopu nemške vojaške transportne ladje Wilhelm Gustloff.

Objavljeno
17. december 2019 09.00
Posodobljeno
17. december 2019 09.07
Ruta Sepetys je zapisala pretresljivo zgodbo.
Foto: osebni arhiv
Ruta Sepetys 
image
V morju zrnce soli

V morju zrnce soli
prevod Ana Ugrinović
Mladinska knjiga

Ameriška pisateljica litovskih korenin Ruta Sepetys je zelo natančno raziskala in zapisala zgodbo o potopu nemške vojaške transportne ladje Wilhelm Gustloff, s katero so hoteli ob koncu druge svetovne vojne pobegniti nemški nacisti z družinami, skupaj s hrvaškimi ustaši in drugimi nacističnimi sodelavci. Potopila jo je sovjetska podmornica v Baltskem morju. Pisateljica popisuje zgodbo o tem, kako je ob porazu nacistične Nemčije stotisoče beguncev iz vzhodne Prusije bežalo pred Sovjeti v strahu pred maščevanjem. Med njimi je tudi skupina mladih, ki se jim na begu prekrižajo poti. Vsak ima svojo skrivnost, a vsi so ujeti med nacisti na eni in Sovjeti na drugi strani. Želijo se vkrcati na ladjo, ki naj bi jih odpeljala na varno. Nekatere zgodbe posameznikov ter končno tragedijo je Sepetysova subtilno popisala na temelju zgodovinskih dejstev, ki jih je pomešala s svojo literarno domišljijo.

Alice Becker-Ho 
image
Prvi geto
 

Prvi geto ali primer Benetk
prevod Nataša Varušak
Zrakogled

Beseda geto je svetovno znana, nekoliko manj pa je jasna njena definicija, še manj nastanek. Po zgodovinskem pričevanju izvira iz Benetk, kjer so leta 1516 dodelili Judom pravico so bivanja v okolišu, imenovanem Cannaregio, tam jim je bilo dovoljeno, da so oblikovali posojilni sistem. To četrt so poimenovali Ghetto in tako ime nosi še danes. V Šanghaju leta 1941 rojena francoska lingvistika, pesnica, prevajalka in urednica Alice Becker-Ho se v knjigi loteva razlage nastanka besede geto. Kot je zapisala v predgovoru, sta izvor in pomen te besede v očeh zgodovinarjev ostala zabrisana. »Postopoma je vzniknila cela vrsta hipotez, ki pa niso ponujale ključa za razjasnitev tistega, kar je, kot se zdi, ostajalo v domeni skrivnosti.« Andrej Pavlišič je v spremni besedi zapisal, da »zgodovina vzpostavitve beneškega geta ne pušča nobenega dvoma. V njej ni prostora za projiciranje vsega, kar so se različni režimi v 20. stoletju, med njimi najbolj tisti v nacistični Nemčiji v času tretjega rajha, odločili označevati z isto besedo.«

Kristina Ohlsson 
image
Zakopane laži

Zakopane laži
prevod Petra Piber
Mladinska knjiga

Švedska avtorica kriminalk in otroških knjig Kristina Ohlsson niza uspehe. Preden se je odločila, da bo pisateljica, je ta politologinja delala pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), v švedski obveščevalni službi ter na švedskem ministrstvu za zunanje zadeve in stockholmski visoki šoli za obrambo. Že s prvencem Nezaželeni je leta 2009 pritegnila pozornost javnosti in od takrat nadaljuje s pisanjem uspešnih romanov. Kriminalka Zakopane laži je prva iz odmevne serije o uspešnem odvetniku Martinu Bennerju, ki je napol Američan, napol Šved. Ko se nekoč v njegovi pisarni pojavi Bobby T. in ga prosi, naj razvozla usodo njegove sestre, ki je morilka, se mu življenje začne zapletati. Raziskovanje ga vodi od stockholmskih ulic vse do njenega prvega umora v Teksasu.