Zaverovanost v lastne svetove

Zbornik Biografija na poti v digitalnost analizira nove zadrege in izzive piscev biografij

Objavljeno
31. marec 2020 19.03
Posodobljeno
31. marec 2020 19.03
Dobrodošel pripomoček raziskovalcem in navdihujoče branje za splošno javnost. Foto ZRC SAZU
Digitalnost ne prinaša radikalnih sprememb zgolj v medijski prostor, na udaru so tako rekoč vsa kulturna in umetniška področja. Med njimi je tudi žanr biografije, sicer ena najbolj priljubljenih in najbolj branih literarnih zvrsti, kjer imamo v zadnjih dveh desetletjih opraviti s fenomenom poljudnosti in arbitrarnosti, kakšne so zadrege in izzivi, pa razkriva zbornik Biografija na poti v digitalnost.

Zgodovinarka Mateja Ratej, namestnica predstojnika inštituta za kulturno zgodovino pri znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je zbornik uredila, je v uvodu zapisala, da prehod v digitalnost zastavlja humanističnim in družboslovnim raziskovalcem veliko vprašanj. To še zlasti velja za tiste, ki se posvečajo znanstveni obravnavi biografskih vsebin, saj raznovrstne spletne biografske platforme brez neodvisnih uredniških odborov ter ob vplivih družbenih omrežij, ki uporabnike spodbujajo k zaverovanosti v svoje lastne svetove in lastne biografije, počasi, a vztrajno preoblikujejo tudi pomen in značaj biografskih študij.

»Tradicionalni pisci biografskih vsebin so soočeni z okrepljeno zahtevo po nujnem ohranjanju standardov na področju biografskih študij, torej takšnih, ki temeljijo na metodologiji, uveljavljeni na polju raziskav v humanistiki. To je pomembno tako z vidika leksikografije kot kulturnozgodovinskega umeščanja osebnosti v prostor in čas,« je poudarila Ratejeva. Zbornik je po njenem mnenju dobrodošel pripomoček raziskovalcem, saj pri nas skoraj ni domače literature s področja raziskovanja biografskih študij, ob tem pa upa, da bo knjiga tudi navdihujoče branje za splošno javnost.

Ducat avtorjev različnih profilov v svojih prispevkih razčlenjuje položaj. Analizira se vprašanje identitete ter relacij med osebno in socialno identiteto, ki se z novo dinamiko vse bolj spreminja v oseben projekt. Opozarja se na zaton zgodovinske zavesti, čeprav si obupno želimo, da bi bila to še vedno norma, ker bi nam bil svet še vedno razumljiv in domač. Biografija išče ravnotežje med dejstvi in fikcijo ter rešitvijo enigme, saj uganka nastopa kot vodilo biografije kot take, že tako težavno in zapleteno vprašanje objektivnosti pa v postfaktičnem svetu postaja še bolj kompleksno.

Zbornik prinaša predstavitve pojma biografije v literarni zgodovini, vrednost biografike za sodobno zgodovinopisje, pregled hagiografskih zapisov, zapise o odnosu med biografijo in etnologijo, o vlogi in pomenu žensk na tem področju ... Da to ne bi bil le zbir suhih akademskih razprav, pa poskrbita dovolj komunikativen slog pisanja in navajanje povsem konkretnih primerov, kar daje zborniku tudi univerzalen značaj.
Biografija na prehodu v digitalnost
uredila Mateja Ratej
Založba ZRC SAZU, 2019