Danica Kržič Valena: Ničesar ne daje, kdor ne daje samega sebe

Inštitut za preučevanje totalitarnih režimov v Pragi je izdal njen dnevnik med leti 1945–1960.

Objavljeno
21. december 2012 18.43
Peter Kuhar
Peter Kuhar

Pretresljiv dnevnik Slovenke­ ­Danice Kržič Valena, matere treh otrok in soproge češkoslovaškega političnega jetnika dr. Františka Valene, pravnika,­ ki je doktoriral v Ljubljani, je letos izdal Inštitut za preučevanje totalitarnih režimov v Pragi.

Zgodba, ki si jo raje predstavljamo samo v filmski ali literarni obdelavi, nikakor ne v resničnosti. O tem priča pretresljiv dnevnik Danice Kržič Valena, ki se je z možem po vojni vrnila v Prago, kjer so Valeno leta 1950 zaprli ter ga na montiranem procesu obsodili na dvaindvajset let zapora.

Po desetih letih suženjskega dela v več taboriščih in rudnikih je umrl star komaj 47 let, ko je hudo zbolel zaradi posledic radioaktivnega sevanja, saj so jetniki v rudniku urana opravljali najnevarnejše delo globoko pod zemljo in brez zaščite.

Nenavadno veliko usod je kruto zaznamovanih s preteklostjo Slovenije in Češke. Mednje sodi tudi družina Danice Kržič Valena. Rodila se je v Borovnici pri Ljubljani, z dr. Františkom Valeno sta se spoznala in poročila v Ljubljani, kamor se je po nemški okupaciji Češkoslovaške zatekel pred aretacijo.

Daničin soprog je bil namreč že v prvi Češkoslovaški republiki vidni član Ljudske stranke in katoliški politik, odkriti nasprotnik nacistične oblasti. Takoj po vojni je dr. Valena dobil v Pragi visoko mesto na ministrstvu za pošto.

Čas mu, tako kot mnogim, zlasti nekomunistom, ni bil naklonjen. Februarja 1948 je Češkoslovaška po komunističnem puču (evfemistično so ga imenovali »zmagoviti februar«) postala zvest sovjetski vazal, režim pa je začel izvajati krute čistke. Na tisoče ljudi je bilo obsojenih ali tudi brez sodbe usmrčenih in preganjanih.

Danica Kržič je zaradi svojega porekla bila dvojno ogrožena – izvirala je iz Jugoslavije, ki so jo stalinistična Sovjetska zveza in njeni sateliti šteli za sovražno državo, ker je izdala komunizem, kaj hujšega! Pa še poročena je bila z »meščanskim« politikom, obsojenim zaradi veleizdaje in vohunstva.

Njeni dnevniški zapisi obsegajo obdobje od leta 1945 do 1960, namenjeni so bili predvsem soprogu, da bi vsaj tako izvedel, kakšno je bilo njihovo družinsko življenje, ko je bil v zaporu. Vendar jih nikoli ni mogel brati, saj ječe ni preživel, razen nekaj kratkih minut ves čas skoraj niso imeli stikov.

Spremljamo težko družinsko usodo, boj za preživetje, strah pred negotovo prihodnostjo, a najdemo tudi veliko nežnih opisov in podrobnosti o otrocih. Družino je branila izjemno pogumna ženska, ohranila medsebojno ljubezen in upanje, da se bo trpljenje srečno končalo.

V dnevniku beremo, da je eden od pripadnikov češkoslovaške službe državne varnosti (zloglasna komunistična tajna policija StB, primerljiva s sovjetsko NKVD ali jugoslovansko SDV), ki so pri Valenovih opravljali hišno pre­iskavo, opazil, da je Danica noseča, da ob dveh otrocih pričakuje tretjega, in rekel: »Vi ste pa res pogumna Jugoslovanka!« Dr. Valena je bil tisti dan aretiran in se ni več vrnil k ­družini.

»Dnevnik prikazuje tragično zgodbo, toda brez slehernega pretiravanja. V njem najdemo veliko močnih opisov odpora proti totalitarni oblasti,« je poudaril zgodovinar Michal Stehlík, sicer dekan Filozofske fakultete Karlove univerze ob predstavitvi (17. decembra 2012), na kateri je sodelovalo tudi slovensko veleposlaništvo v Pragi.