Tiskane izdaje
Etbin Kristan, slovenski ideolog socialdemokratske stranke, politik, časnikar, dramatik in prevajalec, se je rodil 15. aprila 1867 v Ljubljani kot sin trgovskega potnika. Po šolanju v Ljubljani se je vpisal v srednjo šolo v Zagreb. Tam je končal kadetnico in vstopil v vojaško službo ter napredoval do stopnje častnika. Umrl je 22. novembra 1953 v Ljubljani.
Po izstopu iz vojaške službe je prišel živet in delat na Dunaj. Tam se je prvič srečal s socialdemokratsko stranko, socialističnimi idejami in se pridružil delavskemu gibanju. Tako je leta 1897 začel delovati v okviru avstrijske socialistične delavske stranke.
Nato je odšel v Trst, kjer je urejal časnik Svoboda. Po prihodu v Ljubljano je ustanovil list Delavec – Rdeči prapor, glasilo jugoslovanske socialne demokracije, in sodeloval pri drugem socialističnem glasilu Naprej urednika Antona Kristana (nista bila v sorodu).
V Ljubljani je bil Kristan eden od ustanoviteljev stranke slovenskega delavstva, Jugoslovanske socialdemokratske stranke (JSDS), avgusta 1896. Na ustanovnem zboru je predlagal, da bi bilo njeno ime »jugoslovanska«, ker je bil namen ustanoviti tudi enotno socialistično stranko za južnoslovanske dežele monarhije.
Tako je postal eden vodilnih slovenskih socialdemokratskih voditeljev na Slovenskem do prve svetovne vojne in predsednik Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Pomembno vlogo je igral v strankinem izvršnem odboru, urejal je strankina glasila in publikacije, prirejal shode, bil strankin poročevalec in kandidat na volitvah. Menil je, da bosta socializem in socialistično gibanje rešila nacionalno in ekonomsko vprašanje in da bodo zavladali kulturno svobodni ljudje.
Na ljubljanskih občinskih volitvah aprila 1911 je bil izvoljen za občinskega svetnika in bil prvi primer izvolitve kandidata Jugoslovanske socialdemokratske stranke v občinsko telo mesta Ljubljane v avstrijski dobi. Kot občinski svetnik se je ukvarjal z delovnimi in življenjskimi vprašanji revnih slojev prebivalstva in delavstva, reševanjem brezposelnosti in se zavzemal za boljše plačilo delavcev.
Prijateljstvo
Član in kandidat socialdemokratske stranke je bil tudi Cankar. S Kristanom sta bila velika prijatelja do leta 1909. Zbližal ju je isti politični pogled, torej federativna ureditev Avstro-Ogrske, prizadevanje za več političnih pravic za slovanske in kulturno avtonomijo slovenskega naroda. Kasneje sta se sprla zaradi različnih pogledov na kulturno in politično prihodnost južnoslovanskih narodov. Dokončen razkol med njima sta povzročila zasedanje južnoslovanskih socialistov in JSDS-ja v Ljubljani med 31. januarjem in 2. februarjem leta 1909 in tako imenovana tivolska resolucija.
Med pomembnimi točkami zasedanja je bila avstrijska aneksija BiH, kulturno in nacionalno vprašanje jugoslovanskih narodov. Etbin Kristan je bil tudi poročevalec na ljubljanskem zasedanju Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Zagovarjal je tezo, da Slovenci niso samostojen narod, in se zavzel za združitev južnih Slovanov v narodno celoto z eno pisavo, govorico in kulturo, kar je bilo v skladu s takratno tivolsko resolucijo. Kristanovo mišljenje za Cankarja ni bilo sprejemljivo.
Tik pred prvo svetovno vojno se je umaknil v ZDA. Po razpadu Avstro-Ogrske in razglasitvi Kraljevine SHS je bil izvoljen v jugoslovansko skupščino v Beograd na državnih volitvah leta 1920 na listi Jugoslovanske socialdemokratske stranke na Kranjskem. Po razglasitvi centralistične Vidovdanske ustave leta 1921 je odšel v ZDA, kjer je postal kraljevi vladni izseljenski komisar v New Yorku.
Življenje v ZDA
Kristan je prvič prišel v ZDA jeseni leta 1912 v okviru predavalne turneje. Nato je tam preživel prvo svetovno vojno. Širil je socialistično idejo med jugoslovanskimi narodi, urejal Ameriški družinski koledar in ustanovil Proletarca, glasilo Jugoslovanske socialistične zveze, bil je tudi njegov urednik. Pomembno vlogo je imel tudi kot urednik časopisa Cankarjev glasnik, mesečnika za leposlovje in pouk v Clevelandu, in postal predsednik slovensko-ameriškega narodnega sveta. Po končani vojni se je vrnil v novo jugoslovansko državo.
Tretjič, dokončno, se je vrnil v ZDA kot kraljevi državni odposlanec za jugoslovanske izseljence. To državno funkcijo je opravljal do leta 1927, ko je bil odpuščen. Kasneje se je preživljal kot časnikar in novinar v Washingtonu. Med letoma 1921 in 1951 je med izseljenci ustanovil in vodil Slovensko republikansko združenje. V socialistično Jugoslavijo se je vrnil tik pred smrtjo leta 1953.
Dramatik, pisec kratke
V dramskih delih je prikazoval socialno in delavsko problematiko, nanj je močno vplivala naturalistična smer Henrika Ibsena. Njegovim dramskim junakom se godijo krivice, težijo k osebni in družbeni svobodi in se pod tem vplivom spremenijo v upornike. Najbolj znane drame so: Zvestoba, Kdo je bolezen?, Kato Vranković, Samosvoj, Maščevanje, Gospodar in Kraljevanje. Napisal je tudi knjigo pesmi Žarki in snežinke (1899), pisal je kratko prozo, predvsem povesti.
V obdobju pred prvo svetovno vojno je kot socialistični ideolog in politik napisal več del, večinoma leta 1908. Znana so: V dobi klerikalizma, Nevarni socializem, Strahovi: svarilo vsem rodoljubnim Slovencem, opomin vsem dobrim katoličanom ter Svetovna vojna in odgovornost socializma. Etbin Kristan je bil goreč in do konca življenja predan socialistično usmerjen politik, ki se je boril za delavske pravice in na shodih kot odličen govornik širil socialistično misel. Henrik Tuma je o njem v Moji izpovedi (Sodobnost, 1933) zapisal, da je dobil zadoščenje kot vpliven voditelj delavskega gibanja, ne da bi si znal ustvariti dober gmotni položaj.
