Inventura 2012: Naj 5 knjig

Po izboru kulturnega uredništva Dela predstavljamo pet knjig, ki so zaznamovale letošnje leto.

Objavljeno
26. december 2012 16.27
Igor Bratož, kultura
Igor Bratož, kultura

V Sloveniji zadnja leta izide po šest tisoč knjig na leto, lansko leto jih je bilo po natančnih podatkih Statističnega urada natančno 5991, od tega leposlovnih 1456, in verjetno se to razmerje tudi v letu 2012 ni bistveno spremenilo. Kaj brati, kaj kupiti?

V ljubljanskem Konzorciju, največji tukajšnji knjigarni, so nam pred časom povedali, da opažajo večje povpraševanje po cenejših, žepnih izdajah in tuji literaturi. Njihovi podatki kažejo, da se v krizi povečuje prodaja knjig s področij zdrave prehrane, zdravja, športa, turistike, pa tudi knjig s področja duhovne rasti in popularne psihologije.

Neodvisna lestvica slovenskih knjižnih uspešnic Naj 10, ki jo sestavljajo v Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, kaže, da se slovenski bralski okus načeloma ne razlikuje veliko od tujega, tudi pri nas zadnje mesece s prvih mest ne zdrsnejo naslovi E. L. James - Petdeset odtenkov sive, Petdeset odtenkov teme in Petdeset odtenkov svobode.

A slovenski kupci knjig niso zagledani le v prevodno branje, lansko leto so na primer največkrat kupili kuharico založniško-TV-kuharskega para Valentine Smej Novak in Luka Novaka Ljubezen skozi želodec 2, letos so najpogosteje sedli po zadnji knjigi poezij pokojnega Toneta Pavčka, po njegovi trpki hvalnici življenju z naslovom Angeli, fasciniral jih je tudi »izbor misli divje aktualnega in današnjemu sprenevedanju smrtno nevarnega Srečka Kosovela« z naslovom #Pravica: Mladi verujejo vate, pravica. Najbolj privlačen naslov slovenskega avtorja - kot vse kaže, natančni podatki bodo znani prve dni januarja - pa je bila knjiga tržaškega zgodovinarja Jožeta Pirjevca Tito in tovariši, v kateri avtor raziskuje po različnih meandrih in v različnih arhivih najdeva pričevanja in dokumente, ki rišejo življenjsko zgodbo Josipa Broza Tita (in njegov politični vzpon) na zanimivo jasen način. »Jaz mislim, da je to ena izmed redkih resnih knjig o Titu,« je povedal po izidu knjige Pirjevec, bralci - menda jih je knjigo kupilo okrog 22.000, impresivna številka za slovensko založniško prizorišče - pa se očitno strinjajo.

1
Zaljubljencem v zgodbe, in takih nas je veliko, ne more priti v roke lepše branje od šarmantne druge knjige zgodb Mirane Likar Bajželj Sedem besed - avtorica v svojih zgodbah namreč suvereno in duhovito streže tistemu, kar radi označujemo za prvinsko, namreč potrebi po tem, da - civilizacija pripovedovalcev in poslušalcev oziroma bralcev - vidimo svet (in poskušamo razumeti njegovo resnico) z zgodbami, zapeljivimi, bizarnimi, dramatičnimi, kakršnimi koli, le da so zgodbe. Iz Sedmih besed se blešči neznanski užitek pripovedovanja, strast oziroma potreba po pripovedovanju premišljeno strukturiranih, »zaokroženih« zgodb, kakršnih ne vidiš v večini tukajšnje tekoče zgodbarske in romaneskne produkcije, tudi izvedba je navdušujoče gladka.


2
Hvalnica rešnjemu telesu Alojza Ihana je bila knjiga, ki si je takoj našla precej navdušenega bralstva, nič drugače ni bilo letos z Ihanovimi Državljanskimi eseji, v katerih nam duhoviti, tudi cinični avtor pričara tisto, kar marsikdo ne bi rad videl tako ostro, namreč v kakšni moralni bedi živimo oziroma živijo sodobni Slovenci sredi zdajšnje krize. In seveda kako se pred slabo vestjo rešujejo. Knjiga, ki nam pove tisto, kar sicer vemo, a ne obešamo na veliki zvon.


3
Sociolog in publicist Bernard Nežmah v svoji Časopisni zgodovini novinarstva na Slovenskem v letih 1797-1989 razkriva vrednote in prevladujočo mentaliteto vsakokratne slovenske družbe, njene upe in strahove, prijaznost, preračunljivost in poniglavost in seveda natančno dokumentira tudi večno slovensko ideološko razdeljenost na dva sovražna si tabora, kot jo je mogoče videti v tukajšnjem časopisju od Vodnikovih Ljubljanskih novic do leta 1989. Posebna poslastica sta njegovi »podštudiji«, ena je namenjena gledališki kritiki kot časopisni stalnici v vseh časih in pod vsemi režimi, druga temu, kako je slovensko časopisje poročalo o rojstnih dnevih vladarjev. Resno branje s fantastičnimi ocvirki.


4
Da slovensko založništvo stavi na podobne zamahe kor anglo-ameriško, ne govorijo le hitre izdaje Petdesetih odtenkov, ampak tudi izdaja prvega romana za odrasle slavne angleške pisateljice J. K. Rowling Nadomestne volitve, vsega mesec dni po izidu izvirnika. Knjiga je duhovit, imenitno, suvereno izpisan obračun z britanskim provincialnim življenjem, a to naj slovenskega bralca ne preslepi: na odru Nadomestnih volitev namreč vladajo skrivnosti, neizrečena priznanja, grehi iz preteklosti, prikrito sovraštvo ali zavist, bolestnost, neuvidevnost, preračunljivost, kruhoborstvo, dvoličnost, sprevrženost, brezobzirnost, krutost, neizživete strasti, zlobnost, maščevalnost in vse drugo, naokrog tavajo cankarjevske kreature, ki hočejo vsaka zase kar največ prispevati za narodov blagor in o sposobnosti drugih ne znajo drugega kot dvomiti. Gospa Rowling skratka piše svojo zgodbo tako, kot da bi do obisti poznala duha slovenskega parlamentarizma in strankarstva. In zna pisati, da, še kako dobro zna.


5
Še eno prevodno delo, ki ga ni dobro spregledati, je freska izraelskega sveta, preplet zgodovine in intimnih dogodkov,kakršnega je v knjigo Zgodba o ljubezni in temini znal spraviti ugledni izraelski avtor Amos Oz. To je »univerzalna zgodba o emigrantih«, kot je avtor povedal med obiskom v Ljubljani, a posebna, saj pisatelj odkrito in natančno spregovori o svojem odraščanju v intelektualnem okolju, v katerem so bile knjige in besede glavne, vsak trenutek pripovedovanega zna obarvati z natančnim opisom in spominskimi drobci, ki pomagajo bolje razumeti vse tisto, kar se Izraelcem in Palestincem že tako dolgo dogaja.