Milan Dolgan, osemdesetletnik

Zanj ni bila slovenščina nikoli samo slovnica in pravopis, temveč predvsem literatura.

Objavljeno
11. november 2013 18.02
Vital Klabus
Vital Klabus

V kratkem bo praznoval osem desetletij dr. Milan Dolgan, profesor slovenščine na vseh šolskih stopnjah, nazadnje na Pedagoški akademiji/ fakulteti.

Njegova dejavnost je bila predvsem pedagoška. Poučeval je slovenščino, a nikakor ne v ozkih okvirih predpisanih učnih načrtov.

Zanj ni bila slovenščina nikoli samo slovnica in pravopis, temveč predvsem literatura. Treba je nenehno izhajati iz slovenskih besedil, od leposlovja, prevodov do strokovnih besedil, od pisnih do govornih. Njegov pouk je bil predvsem nadrobno in dosledno raziskovanje besedil. Vsa lingvistična učenost je lahko učinkovita le na podlagi takšnih analiz.

Dolgan je posvečal pozornost tako jezikoslovnim kot besedilnim vidikom. To so njegove knjige: Spoznavanje jezika, Preizkušanje jezika, Ustvarjanje jezika in Govorno ustvarjanje. Prirejanje besedil je izdal kot prispevek v zborniku fakultete. V svoji knjigi Sestrski jeziki je širil obzorje s slovenistike na slavistiko.

Njegova zadnja jezikoslovna knjiga je Pravilni in nepravilni glagoli v slovenščini. Serijo didaktičnih spisov pa je pričel s knjižico Priprava in rezultati dveh dramatizacij (DZS).

Požrtvovalno je odkrival nekatere manj znane slovenske avtorje, jih urejal in izdajal bodisi v samozaložbi, pri Mohorjevi družbi, pri Borcu, Mladinski knjigi, Družini. Tako je pripravil knjigo pesmi in proze Ane Galetove. Njene medvojne pesmi so iz političnih razlogov ostale na obrobju. Bila je verna in sodelovala je z Osvobodilno fronto.

Zamerila se je partizanom in zamerila se je domobrancem; ti so jo umorili. Po estetski strani njena poezija ni nič slabša kot na primer Kajuhova. Dolgan pripravil in uredil tudi dela Jožeta Hameršaka: Skoz prvo svetovno, Skoz drugo svetovno. Zlasti prva je odlična pripoved. Izdal je pregledno knjigo o ustvarjalnosti nedavno umrlega pisatelja duhovnika Jožeta Topolovca Haložana in ji dal naslov po njegovi uspeli povesti: Pokošena trava. Zadnja leta Dolgan intenzivno raziskuje življenje in delo dr. Metoda Turnška.

Doslej je uredil in ponovno izdal že štiri njegove romane (nazadnje veliki vojni roman Med koroškimi brati), dva pa bosta še izšla. V posebni knjigi je prikazal Turnškovo časnikarsko in drugo delovanje in objavil izbor njegovih tovrstnih spisov. Pomemben za našo kulturo je tudi Dolganov prevod Marina Držića: Poetične komedije. Med njimi sta velika pastorala Tirena in znamenita enodejanka Novela od Stanca.

Za Dolgana je značilno, da s skrbno natančnostjo in z zgodovinarsko poglobljenostjo obdeluje manj znane, na prvi pogled manj pomembne ustvarjalce, ki so za slovensko kulturo prav tako značilni kot znameniti pisci, kar je v svoji kulturni zgodovini ugotavljal že dr. Ivan Prijatelj. O tehtnosti Dolganovega dela priča posvetilo, ki mu ga je zapisal dr. Taras Kermauner, »navdušen nad njegovim osebnim in strokovnim zanimanjem za Jožeta Moškriča!« Dolgan je uredil dve knjigi Moškričeve dramatike, njegove pesmi in mladinsko povest. Dolganovih izdaj je še več, izbrali smo največje.