Resnica o sestrelitvi helikopterja: osamosvojitelji lažejo

Janez Janša je dobil aplavz za tretjo izdajo Premikov. Ni bil edini: dobila sta ga tudi Draga Potočnjak in Milan Kučan.
Objavljeno
19. junij 2013 18.47
mpi ONA - Draga Potocnjak
Igor Bratož, kultura
Igor Bratož, kultura

Predstavitev obsežnega dela Drage Potočnjak Skrito povelje, ki ga je izdala založba Sanje, je v atrij Slovenske akademije znanosti in umetnosti privabila precejšnjo množico; o knjigi so poleg avtorice, ki je vse okoliščine sestrelitve helikopterja JLA, a katerim je upravljal neregistrirani sodelavec slovenske Teritorialne obrambe Anton Mrlak, njen svak, raziskovala tri leta, spregovorili še novinar Matej Šurc, Matevž Krivic, Božo Repe, pilotova vdova Emilija Mrlak, iz publike pa tudi nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan.

Aplavz je Kučan požel za izjavo, da je na predstavitev prišel zato, ker »želi, da se končno razkrije resnica o tem tragičnem dogodku, ki - tako kot nekateri drugi - puščajo madež na veliki slovenski zgodbi o osamosvojitvi.«

Tudi izjavo zgodovinarja Boža Repeta je pospremil aplavz publike: Repe meni, da je zgodba o sestrelitvi helikopterja nad Rožno dolino v Ljubljani »ena temnih, umazanih zgodb vojne za Slovenijo. To zgodbo je bilo treba povedati zaradi drugih, čistih ljudi, ki so v vojni sodelovali. Izdaja te knjige je patriotsko dejanje!«

Draga Potočnjak v knjigi z dokumenti, pričevanji vpletenih in navajanjem drugega gradiva dokazuje, da je bila sestrelitev neoborožene gazele z več vidikov problematično dejanje: sestreljeni helikopter, ki ga je upravljal Anton Mrlak, je bil del vojaške strategije.

Avtorica piše: »Bilo je 27. junija 1991. Na uradni prvi dan vojne za Slovenijo. Helikopter gazela SA 341, serijska št. 664, je nad ljubljansko Rožno dolino izginil v ogromni črni gobi dima. Proglasili so ga za sovražnega, pozneje izvrgli, da se je primerila napaka - mitomanska sla 'ljudi na položajih' je nato zdržema klesala lažno propagando, sprenevedanje in glušeči molk.« O tem klesanju ne more biti dvoma, Draga Potočnjak z dokumenti takratnega predsedstva in sporočilom za javnost dokaže, da so bili Milan Kučan in drugi člani verjetno zavedeni od Republiške koordinacijske skupine, v besedilo pa je nekdo s svojimi interesi vrinil tudi neresnične ugotovitve.

Matej Šurc v spremni besedi piše, da je bila tragična smrt slovenskega rojaka med desetdnevnimi spopadi doslej zavita v neštete tančice skrivnosti: »Uveljavila se je že uradna različica, češ da je šlo za nesrečne okoliščine padca helikopterja, vendar je naša priznana igralka in dramatičarka Draga Potočnjak, sicer Tonijeva svakinja, sestra njegove soproge, dogodek iztrgala iz pozabe in ob tem razkrila njegove povsem drugačne razsežnosti ...«

Šurc še meni, da se zapletena, s številnimi predsodki, frustracijami in prikrivanji prepletena zgodba dotika nas vseh, tudi tistih, ki sestreljenega pilota nismo poznali, živimo pa v samostojni Sloveniji. Zgodba o Toniju Mrlaku je občutljiv presežek znanih črno-belih zgodb o branilcih in agresorjih ter hkrati veliko več kot še en okostnjak iz omare osamosvojitvene vojne.

Božo Repe dodaja, da avtorica osebno zgodbo Tonija Mrlaka in njegovih sorodnikov postavlja »v mnogo širši kontekst zlorab in manipulacij, ki so se dogajale v imenu osamosvojitve: zlorabe oblasti, prisluškovanja in druga nezakonita ravnanja, ki so služila obračunavanju z drugače mislečimi, prodaja orožja, izbris blizu petindvajset tisoč ljudi iz registra stalnega prebivalstva ... Njeno pisanje pa je hkrati tudi pripoved o mukotrpnem večletnem odkrivanju resnice, zgodba o prizadevanjih, da bi prišla do dokumentov, ki bi morali biti javno dostopni, pa niso. Zgodba o sprenevedanjih in lažeh tistih, ki so bili vpleteni. Zgodba o izmikanjih, pa tudi strahu tistih, ki so kaj vedeli. Zgodba o vztrajnem sestavljanju mozaika o temni plati slovenske samosvojitve, ki jo avtorica z dejstvi, a hkrati tudi s pretanjeno umetniško besedo, zna ločiti od dobrih namenov in ciljev ter ravnanja častnih ljudi.«