Schwentnerjevo nagrado prejel Marij Maver

S podelitvijo nagrad se je pričel 27. knjižni sejem. Maver je »zgleden lik slovenskega kulturnika v zamejski skupnosti«.
Objavljeno
22. november 2011 18.36
Posodobljeno
22. november 2011 19.02
Igor Bratož, kultura
Igor Bratož, kultura

Schwentnerjevo nagrado za ­življenjsko delo v založništvu je prejel urednik tržaške založbe­ Mladika Marij Maver, nagrada za najboljši literarni prvenec je pripadla pisateljici Katji ­Perat za delo Najboljši so padli, nagrada za mladega prevajalca 
pa Stani Anželj za prevod knjige­ Mesto sanjajočih knjig ­Walterja Moersa.

Letošnji lavreat Marij Maver se je rodil leta 1937 v Trstu, po učiteljišču je študiral leposlovne vede na tržaški pedagoški fakulteti, nekaj let je poučeval slovenščino, zgodovino in zemljepis ter italijanščino na nižjih srednjih šolah na Tržaškem, leta 1969 se je zaposlil kot urednik slovenskih govorjenih sporedov na Radiu Trst A. Od leta 1967 je odgovorni urednik tržaške Mladike, od leta 1969 predsednik Slovenske prosvete, od začetka, torej od leta 1976, je tudi sodeloval pri delu Sveta slovenskih organizacij, ki povezuje vse tamkajšnje slovenske katoliško in demokratično usmerjene organizacije, od leta 1980 je član odbora Društva slovenskih izobražencev, od leta 1982 pa član komisije literarne nagrade vstajenje v Trstu.

Marij Maver, so zapisali v utemeljitvi, je zgleden lik slovenskega kulturnika v zamejski skupnosti, ki igra vidno vlogo v manjšinskem javnem življenju, vseskozi prisoten na različnih področjih delovanja, obenem pa nikoli ne sili v ospredje. Ženeta ga predvsem predanost slovenstvu in velik čut odgovornosti, s katerim se loteva vsake pobude ter jo spremlja kritično, če je treba tudi odklonilno in brez znakov omahovanja, v duhu pravila: smo v igri in moramo zdržati do konca. To svojo osnovno držo neutrudno zagovarja bolj z delom kot z besedami.

Največje zasluge si je Maver brez dvoma pridobil 
z delom na prosvetnem in založniškem področju: pri Prosveti je bil zraven vsake pobude in jo je pomagal speljati do konca. Omeniti velja predvsem Primorske dneve na Koroškem oziroma Koroške dneve na Primorskem, ki izmenoma vsako leto predstavljajo osnovo kulturnih izmenjav med koroškimi in primorskimi Slovenci. Odločno je podprl Gledališki vrtiljak, zamisel o gledališki sezoni za otroke, ki jo je Radijski oder realiziral s pomočjo prosvete. Pri Društvu slovenskih izobražencev, ki je s svojimi Dragami in rednimi ponedeljkovimi večeri dragoceno prispevalo k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, predstavlja trdno organizacijsko osnovo, ki ostaja v ozadju, vendar zagotavlja realizacijo ­njegovih zamisli.

Po smrti profesorja Jožeta ­Peterlina je Marij Maver leta 1976 prevzel glavno uredništvo revije ­Mladika, ki je pod njegovim vodstvom postala konstanta v slovenskem zamejskem kulturnem prostoru, danes pa predstavlja najstarejšo revijo pri nas ima veliko zaslug, da ta revija še danes redno izhaja. Po osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije, ko se je slovenski trg odprl tudi odpisanemu delu zamejstva, je poskrbel za večje število izdaj, ki so ovrednotile primorsko področje in ga predstavile v slovenskem prostoru.

Nagrado za najboljši literarni prvenec, ki jo je prejela Katja Perat za pesniško zbirko Najboljši so padli, je žirija utemeljila z ugotovitvijo, da avtoričina sofisticirana govorica vehementno opleta z ostružki teorije in z njihovo pomočjo razkrinkava samoprevaro poezije, ki je prepogosto reducirana na samovšečno objokovanje pesniške usode. Takšno držo Katja Perat razgalja kot golo pozo in ji odločno pokaže prst. In jezik. Komisija je 
z nominacijama opozorila še na dve knjigi, na zbirko Petre Zupančič­ Premog in delo Zorana Benčiča Psi brezčasja.

Nagrado Društva slovenskih književnih prevajalcev za mladega prevajalca je prejela Stana Anželj za prevod romana Walterja Moersa­ Mesto sanjajočih knjig. Stana ­Anželj, so zapisali v utemeljitvi, se je nemškega izvirnika priljubljenega avtorja lotila s sproščeno skladenjsko ubeseditvijo, ki ne škoduje zvestobi, z razgibanim, pomensko polnim besednim redom ter z okusnim in nevsiljivim slovenjenjem 'govorečih imen'. Gre za prevajalko, ki dobro pozna izrazne možnosti literarne slovenščine, zato se ji je posrečilo ustvarjalno in brez nižanja slogovnih registrov posneti Moersov komunikativni, toda strogo literarni in ponekod žlahtno patiniran antikvarni jezik.

Nagrado za najlepšo slovensko knjigo podeljujejo v več kategorijah, med književnimi deli si jo je prislužila pesniška zbirka Saše Pavček ­Obleci me v poljub (oblikovalka Petra Černe Oven), med knjigami za otroke in mladino so nagradili delo Petra Svetine­ Čudežni­ prstan (oblikovanje ­Damijan Stepančič in Janez Turk), med monografijami knjigo Janeza Bogataja Mojstrovine s kranjsko klobaso iz Slovenije (oblikovalec Žare Kerin), nagrada krilati lev za najboljšo celostno izdelavo knjige pa je šla tiskarni Gorenjski tisk storitve za delo celovške Mohorjeve družbe Julijske Alpe.

 

___________

Danes v Debatni kavarni

Ob 12. uri

Zlate hruške in slovenski knjižni trg

Priročnik z objavo posameznih vrednotenj slovenske mladinske knjižne produkcije in znak Zlata hruška (za kakovost knjig za otroke in mladino) s svojim promocijskim nabojem sta javnost navdušila in vznemirila, znak pa se je »prijel« po knjigarnah in knjižnicah.

Ob 13. uri

Jezikovna politika v službi družbe

S koncem leta 2011 se izteče veljavna resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko. Pri spremljanju uresničevanja stare resolucije in pri pripravi osnutka novega programa se je odprla vrsta vprašanj.

Ob 14. uri

Česa se moj otrok lahko nauči v vrtcu

Dr. Ljubica Marjanovi Umek in mag. Melita Demšar Kordeš bosta soočili mnenja o različnih pogledih na kakovost programov v predšolski vzgoji.

Ob 15. uri

Jumbomanija – sociološka in oblikovalska kritika veleplakatov

Razprava bo tekla o temeljnih pojavnih značilnostih in mehanizmih oglaševanja na zunanjih površinah, o agresivnem in nereguliranem razraščanju veleplakatov ter o negativnih družbenih posledicah, ki jih prinaša vizualno-komunikacijska gneča.

Ob 16. uri

Kulturni šimpanz: razmišljanje o kulturni primatologiji

Debata razširja obzorja zanimanja vede o človeku in družbi in ugotavlja, da imajo živali kulture in celo zgodovine. Nastala je na podlagi terenskega dela in dolgoletnih proučevanj antropologa W.C. McGrewja.

Ob 17. uri

Ruska revolucija

Kakšne so bile posledice idej, ki so gnale oktobrsko revolucijo 1917? Kdo so bile njene največje žrtve in kako je najdaljši totalitarni režim vplival na življenje v drugih vzhodnoevropskih državah, posebej v Jugoslaviji?

Ob 18. uri

Večerove e-knjige 2.0: S knjižne police v žepe

Knjige na bralnikih. Knjige na tabličnih in prenosnih računalnikih. Knjige na mobilnih telefonih... Zdi se, da je knjiga vse, kar je na elektriko in ima zaslon.