Slovenski knjižni sejem: štiri zamejske založbe spet skupaj

Obisk Slovenskega knjižnega sejma je za štiri slovenske zamejske založbe pravi praznik.
Objavljeno
22. november 2012 16.23
Marijan Zlobec, kultura
Marijan Zlobec, kultura

Za štiri slovenske zamejske založbe: Založništvo tržaškega tiska in Mladiko iz Trsta, Goriško Mohorjevo družbo iz Gorice in Zadrugo Novi Matajur iz Čedada je obisk Slovenskega knjižnega sejma pravi praznik s poudarlom na predstavitvi celoletne knjižne bere in založniške dejavnosti kot celote.

Sreča je, da so na čelu ali vsaj na predstavitvi smo jih poslušali, same odločne, pogumne in v slovensko knjigo z ljubeznijo zaverovane urednice: Martina Kafol (ZTT), Nadja Roncelli (Mladika), Marija Češčut (GMD) in Alina Carli (Novi Matajur).

Slovenska knjiga v zamejstvu nikoli ne bo zamrla, še več, upati je, da se bodo na založniško dejavnost vse bolj odločno in vsebinsko navezovali še avtorji iz osrednje Slovenije, kar se že dogaja.

ZTT je med knjigami izpostavilo Pomorski klub Sirena Slovenski glas v Tržaškem zalivu Ivane Suhadolc, v kateri avtorica govori o zgodovini najstarejšega slovenskega kluba, to je pomorski in športni, ki pa je bil ves čas ključnega pomena pri ohranjanju in razvijanju slovenske kulturne identitete. Pomorski klub Sirena je ves čas združeval ljudi, ki so čutili svojo povezanost z morjem in predvsem slovensko obalo na Tržaškem, o čemer pričajo v knjigi številni dokumenti in stare fotografije.

Aktualna je knjiga zgodovinarja dr. Branka Marušiča Sosed o sosedu Prispevki k zgodovini slovensko - italijanskega sožitja, izbor 14 esejev o odnosih med italijanskimi in slovenskimi intelektualci med drugo polovico 19. st. in prvo svetovno vojno.

Predstavljene so številne osebnosti, kot Valentin Zarnik, Vladimir Levec, Simon Gregorčič, Pier Silverio Leicht, Umberto Antonio Bonnes, Biagio Marin, Euigenio Vaina de'Pava, Ardengo Soffici, Virgilio Verdaro, Henrik Tuma... Dotiki pokrajine je naslov knjige dr. Igorja Škamperleta in fotografa Igorja Mezgeca. V sliki in besedi govori o Krasu in Brkinih kot spoju človeka z naravo s poljudnoznanstvenega stališča, deloma celo mitološkega.

Posebno dragocen je prvenec devetdesetletnice Lelje Rehar Sancin Nojevo pero, rojstvo 20. stoletja v znamenju primorskih žena. Avtorica je tekste objavljala v feljtonu v Primorskem dnevniku, govori pa o znamenitih ženskah, kot so Zofka Kveder Demetrović, Marica Nadlišek Bartol, Elvira Kraljeva, Angela Rakarjeva, Pavla Hočevar, Tina Vajtova, Breda Šček Orel, Elda Piščanec, Vika Podgorska, Slavica Mezgec Kraševec, Mara Hus, Dora Gruden, Angela Janova, Milka Martelanc, Avgusta Gostič Danilova, Henrika Šantel, Pavlina Pajk, Ivana Zorman, Ljudmila Modic Prunk - Utva... Kar enainštirideset ženskih portretov!

ZTT v sodelovanju z Novim Matajurjem predstavlja še vrsto knjig za otroke (jem zdravo, živim zdravo, Škrobčkov priročnik zdrave prehrane). Zelo dragocena je monografija z DVD Aljoše Žerjala z naslovom Filmsko ustvarjanje Aljoše Žerjala, od 8-milimetrske do digitalne kamere.

Prav tako dragocena je knjiga Vilija Prinčiča V sinjo brezkončnost: po sledeh odkrivanja zapuščine bratov Rusjan, pionirjev letalstva.

Neutrudna prevajalka Jolka Milič pa je pripravila dvojezično knjigo poezije Srečka Kosovela Ostri ritmi Aspri ritmi z obsežnim uvodom Mirana Košute v italijanščini, s čimer bo italijanskim bralcem približan naš slavni pesnik Krasa v najobsežnejši knjigi v italijanščino prevedene poezije doslej.

Založba Mladika je tako kot vsakokrat tudi letos ponudila bralcem nekaj sijajnih knjig, kot so Tržaški književni razgledi prof. dr. Marije Pirjevec, v kateri je zbrala svoje literarne eseje o Alojzu Rebuli, Srečku Kosovelu, Borisu Pahorju, Ljubki Šorli, Igu Grudnu, Lojzki Bratuž, Prešernu in Čopu v povezavi z italijansko kulturo, o kulturnih stikih med ljubljanskimi in italijanskimi akademijami, o obdobjih slovenske književnosti na Tržaškem od 16. do 20. stoletja...

Zelo aktualna je knjiga intervjujev Navdih in besede: pisatelji in pisateljice s Tržaškega Jožeta Horvata. V njej je zbral dolge in tehtne, bogato dokumentarne in avtorizirane pogovore z Dušanom Jelinčičem, Marijem Čukom, Acetom Mermoljo, Evelino Umek, Bruno Marijo Pertot, Miroslavom Košuto, Zoro Tavčar, Borisom Pahorjem, Milanom Lipovcem in Marijo Pirjevec.

Vstani Slovenija Iz zatohlosti tranzicije v nove čase Milana Gregoriča je še ena v zbirki avtorjevih polemičnih in družbeno kritičnih knjig. Govori o tem, kako se je slovenska družba po osamosvojitvi začela gospodarsko, politično in moralno razkrajati. Hkrati nastavlja ogledalo glavnim akterjem slovenske politične scene, zlasti slovenski samooklicani levici, ki je razgrabila in obdržala v svojih rokah vse glavne vzvode družbene moči in s tem usodno zaznamovala prvi dve desetletji mlade slovenske države.

Peterlinov zbornik (urednik Marij Maver) govori o ustanovitelju Drage in mnogih slovenskih društev ter ustanov, kot so Slovenska prosveta, Slovenski kulturni klub, Društvo slovenskih izobražencev, slovenskih radijskih oddaj na Radiu Trst A... Peterlinov zbornik prinaša v jedru predavanja ob tridesetletnici smrti Jožeta Peterlina 1976 in se spominja stoletnice rojstva 1911.

Na Drago se navezuje zbornik predavanj iz leta 2011 Živeti v krizi.

Mozaik v kovčku je romaneskni mozaik Majde Artač Sturman z ilustracijami Jasne Merkù.

Goriški pesnik David Bandelj je avtor pesniške zbirke Odhod, za katero je spremno besedo napisala Meta Kušar. Bandelj je predstavnik mlajše pesniške generacije, je pa še glasbenik in doktor literarnih ved.
Tržaška pisateljica in esejistka Vilma Purič pa je avtorica romana Brez zime. V njem se dotika krhkosti in razpetosti življenja ženske junakinje, ki se spopada z zaljubljenostjo, materinstvom in novim družinskim življenjem.

Goriška Mohorjeva družba ponuja v branje svoj Knjižni dar. najbolj bran in priljubljen je Koledar 2013, ker ima bogato panoramo vsakršnih prispevkov o življenju in kulturnem, družbenem, znanstvenem, šolskem, športnem, družabnem... delovanju Slovencev s poudarkom na Goriškem in Tržaškem.

Tokrat prinaša še Slovensko bibliografijo v Italiji (285 enot) in Izobraževanje v slovenskem jeziku v Italiji (vse šole in učenci). Knjiga Gorica - Njene zanimivosti in njen čas Marize Perat bo zanimiva za slovenske popotnike iz osrednje Slovenije, pa tudi domačine, saj prinaša ogromno dokumentov iz zgodovinskega obdobja.

Jadranska oaza Floriane Stefani in Danila Sedmaka je nekakšen psiho-ekološki pogled na mikrosvet v Tržaškem zalivu; 25 kilometrov zemlje od Tržaškega svetilnika do izliva Timave. Skrivnost none Genovefe Doris Jarc je zgodba o primorski deklici Piki. Ivan Tavčar pa je izdal pesniško zbirko Odselitev. Pesnik objavlja svojo poezijo tudi v italijanščini in nemščini. Njegova pesniška izpoved je zazrta vase, lahko bi rekli, da je celo eksistencialistična.

Zadruga Novi Matajur slovi v vsej Italiji po svojem Galebu (že dve italijanski državni nagradi); tako reviji (od leta 1954) kot Galebovem šolskem dnevniku. Galeb je prejel že dve italijanski državni nagradi Città di Chiavari kot knjiga ali revija z najboljšimi ilustracijami in naslovnico v Italiji (leta 2009 in letos).