Umrl je letošnji Prešernov nagrajenec Vladimir Kavčič

V ospredje svojih del je postavljal drugo svetovno vojno in čas po njej. V nedeljo je dopolnil 82 let.
Objavljeno
22. julij 2014 12.28
sipic/vladimir kavcic
V. U., Delo.si/STA
V. U., Delo.si/STA
V Ljubljani je v noči na torek umrl letošnji Prešernov nagrajenec Vladimir Kavčič, so za STA sporočili iz družinskega kroga. Kot so pojasnili, je Kavčič, eden vidnejših predstavnikov sodobne slovenske literature, umrl zaradi komplikacij po operaciji. V nedeljo je dopolnil 82 let.

Kavčič, ki se lahko pohvali z najobsežnejšim opusom v sodobni slovenski književnosti, je v ospredje svojih del postavljal drugo svetovno vojno in čas po njej. Kot je dejal v pogovoru za STA, so ga najbolj prizadela moralna vprašanja: od kod posamezniku pravica, da prizadene sočloveka.

»Zagotovo je bila eden od vzrokov, da sem začel pisati, tesnoba, ki sem jo nosil s seboj. Tisti, ki smo bili v otroštvu izpostavljeni vojni, nam je to pustilo posledice. Danes vemo, da gre za posttravmatski sindrom. S pisanjem se človek razbremeni notranjih napetosti. Soustvarja svet, ki ga obvlada in hkrati razrešuje notranje dileme, ki ga mučijo.«

Ob tem je dodal, da je šlo pri pisanju o drugi svetovni vojni za obsesijo, ki se je pozneje izkazala kot obremenjujoča in celo škodljiva: »Preveč sem se vezal na določeno obdobje, generacijo, njeno problematiko in bil premalo odprt za sedanjost. To se mi je posvetilo leto ali dve nazaj, ko sem bil član komisije za pisateljske štipendije Javne agencije za knjigo RS. Zanjo se je potegovalo okoli 100 piscev, od mene mlajših 20 ali več let, in ugotovil sem, da je njihov svet bistveno drugačen. Vprašanja, ki mučijo mene, za večino od njih niti ne obstajajo.«

Največji mojster vojne proze na Slovenskem

Kavčiča je literarna veda razglasila za klasika slovenske literature, vrh tega pa ga lahko zaradi njegove vztrajne brezkompromisnosti in boja proti dogmatizmom vseh vrst okličemo za največjega mojstra vojne proze na Slovenskem, je v utemeljitvi letošnje Prešernove nagrade zapisal Alen Širca.

Izhodišče njegovega ustvarjanja je neorealistični slog s poudarjeno kritičnostjo, v to se vpletajo eksistencialistične prvine in modernistični postopki, zlasti pod vplivom Franza Kafke, pa je zapisano v Osebnostih, velikem slovenskem biografskem leksikon.

Čeprav se je kot avtor izjemno obsežnega literarnega opusa loteval tudi mladinske proze, drame in radijskih iger, si je svoj prostor v slovenski literaturi izboril z romanom.

Med vidnejša dela iz njegovega zgodnjega ustvarjanja zagotovo sodijo romaneskni prvenec Ne vračaj se sam, zbirka novel Čez sotesko ne prideš, trilogija romanov Tja in nazaj, Od tu dalje ter Onkraj in še dlje. Poleg tega pa je poznan tudi po delih, kot so Zapisnik, Pustota, Živalski krog, Veleposlanik na Kitajskem, Minevanje zla ter Prihodnost iz leta 2005. Leta 2012 je izšel njegov roman Od nikoder do nikamor.

Kavčič se je rodil 20. julija 1932 v Podgori, leta 1958 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Med drugim je bil urednik in direktor v založbi Borec (1960–1980) ter Republiškega komiteja za kulturo (1986–1990). Leta 1987 je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.