»Vse kraljestvo dam za konja.«

Shakespeare, ki ga znamo na pamet: Na današnji dan pred 450 leti je bil krščen najslavnejši dramatik na svetu.

Objavljeno
25. april 2014 17.53
Špela Bizjak
Špela Bizjak

William Shakespeare, ki je napisal največjo ljubezensko tragedijo med zaljubljencema Romeo in Julija, najbolj znan monolog Hamleta, ustvaril mavrskega vojskovodjo Othella, častihlepnega Riharda II in mnoge druge prepoznavne like, je ustvaril večne verze, aktualne tudi danes.

Leto 2014 je leto 450-letnice rojstva tega angleškega dramatika. Na današnji dan naj bi bil krščen. Točen datum njegovega rojstva sicer ni uradno znan, saj v Angliji takrat še niso beležili rojstev. Znani pa so podatki o njegovem krstu, ki naj bi bil po tradiciji tri dni zatem. Njegovo rojstvo torej ostaja še ena izmed skrivnosti, ki jih je pustil za seboj.

V Angliji so na različnih lokacijah pripravili veliko dogodkov, povezanih s Shakespearom. V njegovem rojstnem mestu so pripravili veličastno parado z različnimi glasbenimi dogodki. V »The Globe« gledališču že tradicionalno praznujejo Shakespearov rojstni dan z družinskimi odprtimi vrati, kjer se lahko udeležijo različnih delavnic in spoznajo Elizabetin oder ter si ogledajo večerno predstavo. S tem želijo dramatika predstaviti tudi najmlajši publiki.

In pri nas? Kateri Shakespearovi citati so najpogosteje med nami? In zakaj? Vprašali smo ljudi, ki jim je njegova literarna zapuščina blizu ...

»Če naj je zdaj, ne bo potem; če naj ni potem, bo zdaj; če naj ni zdaj, vendarle bo; pripravljenost je vse.« (Hamlet)

Marija Zlatnar Moe, profesorica na Oddelku za prevajalstvu na Filozofski fakulteti v Ljubljani: »Najljubše so mi Hamletove besede v petem dejanju, tik pred dvobojem, v katerem gre prav vse narobe. To je trenutek miru, ko je konec premlevanja in oklevanja, strahu in očitkov vesti, preverjanja in dokazovanja. To je tisti trenutek, ko ve, s popolno gotovostjo, da bo treba oditi k zobozdravniku, oddati članek, telefonirati na zavarovalnico, ubiti morilskega strica ali odnesti prstan v Mordor. Trenutek, ko to neizogibnost v celoti sprejmeš in najdeš mir, kljub vsemu, kar se bo zdaj zdaj zgrnilo nadte.«

»Besede, besede, besede.« (Hamlet)

Pesnik Ciril Zlobec pravi, da ob Shakespearu vedno pomisli na Hamletov citat iz drugega dejanja. »Še nikoli ni bilo toliko besed v zraku, kot jih je zdaj med nami. Hkrati pa se tako težko razumemo med seboj. To bi morala biti prednost, skoraj pa je že postala nesreča človeštva. Še nikoli nismo bili tako zasuti z besedami kot zdaj.«

»O, duša, jedro grešnega prahu, hraniteljica sil, ki te dušijo, kako da znotraj hiraš od gladu, ko vnanjost lišpaš z drago lepotijo?« (Sonet 146):

Lucija Rus
, študentka anglistike, meni, da ta sonet zelo dobro opomni na problem, s katerim se sooči praktično vsak človek, ne glede na to, v katerem stoletju se rodi. »Premalokrat se zavemo, da je duša bistvo človeka in da je telo samo njeno domovanje. Lepa zunanjost nima smisla, če je notranjost prazna, zato moramo v življenju stremeti k temu, da dopolnjujemo in izgradimo svojo dušo. Pri študiju anglistike se velikokrat srečamo s Shakespearom, z njegovimi soneti in dramami. Bil je eden največjih angleških književnikov vseh časov, zato si vso to pozornost povsem zasluži.«

»Norička moja uboga obešena. / Več ne živi. Zakaj pes, konj, podgana / živijo, ti pa ne? Ne bo te več, / nikdar ne, nikdar, nikdar, nikdar, nikdar.« (Kralj Lear)

Blaž Lukan, dramaturg, gledališki kritik in docent za področje dramaturgije na AGRFT, je izbral prizor, v katerem se, tik preden tudi sam umre, od svoje mrtve hčerke Kordelije poslovi kralj Lear. »Pretrese preprosta dokončnost: ne-bo-te-več. In pika. A ta pika je pomnožena kot petkratni »nikdar«, kot eden najbolj pretresljivih iteracijskih verzov, verzov-odmevov v svetovni literaturi, kot zarotitveni obrazec, s katerim skuša Lear sprejeti hčerkino mrtvost, pa v resnici ne more, kot neskončno sosledje ničev, ki pa postaja en sam ničes, po katerem – ko odmev izzveni – ni res čisto nič več: pravzaprav samo še nič, ki je največ(ji) od vsega, naj-nič.«

»Za bogove smo, kar so muhe za objestne dečke.«
(Kralj Lear)

Sebastian Cavazza
, gledališki in filmski igralec: Ta citat sem izbral zato, ker mi je v življenju nekajkrat pomagal v težkih situacijah.

»Vse kraljestvo dam za konja.« (Rihard III)

Brane Šturbej
, dramski igralec: »Človek je lahko monstrum in kot tak neresnicoljuben. A, ko ga oplazi lasten propad, se zave svojega pohlepa in minljivosti in takrat, ko ni več poti nazaj, bi želel žrtvovati vse bogastvo, moč in slavo za pobeg v novo življenje. Prepozno.«

»Več stvari je v nebesih in na zemlji, kot si jih sanja vaše modrijanstvo« (Hamlet)

Dramaturginja Darja Dominkuš meni, da je največja modrost prav v spoznanju, da ne moremo razumeti vsega. Vsekakor pa smo zaradi tega spoznanja občutljivejši, bolj dojemljivi in bolj odprti za skrivnosti sveta.

»Shakespearova genialnost se kaže tudi v tem, koliko citatov iz njegovih iger je prestopilo meje dramskih tekstov in prešlo v splošno zavest. Pogosto sploh ne poznamo natančno njihovega dramskega konteksta, vendar se z njimi kot z nekakšnimi komunikacijskimi kodi izražamo jedrnato in točno, ne da bi pri tem zapadli v stereotipnost in banalnost. Od številnih ljubih citatov o naravi sveta in človekovi vlogi v njem, pa o tem, iz kakšne snovi smo in v kakšne dileme smo postavljeni, je zato omenjeni citat med mojimi najljubšimi.«