Wikipedija izgublja urejevalce

Eden največjih sodelovalnih projektov v zgodovini se je ujel v zanko.
Objavljeno
21. januar 2013 14.24
Urška Jarnovič
Urška Jarnovič

Po vsem svetu znana spletna enciklopedija je po rezultatih ameriške raziskave izgubila več kot dvajset tisoč urejevalcev vsebin v angleškem jeziku. To je ohromilo njeno funkcijo preglednega in kar se da popolnega spletnega vira informacij.

Raziskavo je vodil doktorand računalniških ved Aaron Halfaker z Univerze v Minnesoti. Pokazala je, da je število sodelavcev, torej prostovoljnih urejevalcev angleških vsebin enciklopedije, od leta 2007, ko jih je bilo 56.000, do konca leta 2012 padlo na 35.000.

Padec je po mnenju raziskovalcev mogoče povezati s številnimi dejavniki, med drugim tudi s porastom avtonomnih programov (tako imenovani boti) oziroma polavtomatskih orodij (human-computation tools) kot nadzornih mehanizmov, ki zavračajo prispevke.

Nekatere sodelavce naj bi odvrnila tudi struktura wikipedije. To je pomembno zato, ker je za relevantnost sistemov, ki temeljijo na odprtem sodelovanju (kakršen je wikipedija), številnost prostovoljnih sodelavcev ključna, kar seveda implicira njihov stalni dotok in rotacijo znotraj sistema z obrobja v središče.

Spremembe so ogrozile rast

»Nekatere spremembe, ki jih je skupnost wikipedije sprejela, da bi ob masovnem porastu sodelujočih obdržala kakovost in konsistentnost, so paradoksalno ohromile samo rast, zaradi katere so bile ustvarjene,« so zapisali raziskovalci v članku Vzpon in padec sistema odprtega sodelovanja: kako je odziv wikipedije na popularnost povzročil njen padec, objav­ljenem v reviji American Behavioral Scientist. Na začetku je namreč wikipedijin sistem odprtih prispevkov deloval na podlagi neformalnih kritik, pri čemer so bili skoraj vsi prispevki sprejeti, kar je bilo učinkovito pri povečevanju vrednosti enciklopedije.

Porast sodelujočih je prinesel tudi težave in leta 2006 je soustanovitelj Jimmy Wales intenzivno spodbujal k temu, naj se »fokus s kvantitete preusmeri na kvaliteto«, kar je bil povod za spremembe v obliki pravil in povečanega nadzora nad prispevki. Po mnenju avtorjev raziskave naj bi skupnost wikipedije hotela zmanjšati število manj sposobnih urejevalcev, vendar je s sprejetjem omejitev in pravil odvrnila tudi zaželene nove urejevalce, ki so izgubili interes, ko so jim izbrisali prve prispevke.

»Wikipedija se je iz enciklopedije, ki jo lahko ureja vsakdo, spremenila v enciklopedijo, ki jo lahko urejajo tisti, ki bodo razumeli pravila, se socializirali, sprejeli neosebni zid polavtomatske zavrnitve in ob tem še vedno hoteli prostovoljno prispevati svoj čas in energijo,« so zapisali avtorji raziskave.

To so pripisali tudi spletnemu vandalizmu kot posledici porasta števila sodelavcev, po drugi strani pa opozorili na dejstvo, da je večina angleških člankov še vedno pod standardi skupnosti za »dobre« članke. Zato so se odločili za uporabo orodij za sledenje spremembam na osnovi preverjanja ujemanja vzorcev, zaradi česar je bil nadzor kakovosti prispevkov bolj učinkovit.

Po drugi strani je nastal obrat od osebne interakcije k neosebni, mehanski, kar zavira fleksibilnost. Avtorji so opozorili, da bi bilo boljše, če bi se algoritemska orodja za zaščito pred poškodbami prispevkov »obnašala kot vrata, ne kot vratarji«, saj je odnos med orodji, ki jih uporabljajo socialni sistemi za spodbujanje, in socialnimi aktivnostmi, ki jih orodja dovoljujejo in omejujejo, pomemben za trajno sodelovanje novih urejevalcev.