Legija časti Borisu Pahorju

Pisatelju je odlikovanje sinoči izročila veleposlanica Chantal de Bourmont. »Priznanje simbolno združuje francosko in slovensko zavzetost za svobodo«, je dejal znani slovenski pisatelj Boris Pahor.
Objavljeno
28. september 2007 12.24
Boris Pahor
Ljubljana – Znani slovenski pisatelj Boris Pahor, nestor slovenskih književnikov, je bil včeraj v rezidenci francoske veleposlanice v Sloveniji, njene ekscelence Chantal de Bourmont, deležen prisrčne slovesnosti. Danes že 94-letni pisatelj, esejist, publicist, večni polemik, urednik znamenite zamejske literarne revije Zaliv … je namreč prejel najvišje francosko državno odlikovanje, red viteza Legije časti.

Boris Pahor se je na dogodku, ki so se ga udeležili številni predstavniki kulturnega in javnega življenja iz Francije, Slovenije in slovenskega zamejstva, zahvalil za visoko priznanje. Poudaril je, da je bil kulturno zmeraj prijateljsko povezan s Parizom, predvsem z revijo Esprit, kjer je bil Edvard Kocbek kot doma, še zlasti ko je obsodil pokol vrnjenih domobrancev in se je revija zavzela zanj ob vseh napadih slovenske in jugoslovanske partijske garniture. »Vesel sem priznanja, ker simbolno na tako visoki ravni združuje francosko in slovensko zavzetost za svobodo po vojnih dneh nesrečnega 20. stoletja

Odlikovanje Legije časti (Legion d'honneur) je podpisal še nekdanji francoski predsednik Jacques Chirac, ki je hotel izkazati čast slovenskemu pisatelju, velikemu frankofonu in frankofilu. Njegova dela, v katerih zasledimo tudi boleče izkušnje iz obdobja pisateljevega življenja v Franciji, sodijo med najbolj prevajana slovenska literarna dela v tej državi. Borisa Pahorja so namreč tja med drugo svetovno vojno pregnale okupacijske enote. Med prijateljevanjem s francoskim pregnancem je izpopolnil znanje francoskega jezika, kar mu je večkrat rešilo življenje. Francija želi počastiti tega poliglota in dejavnega člana slovenske manjšine v Trstu, saj je goreč zagovornik evropske kulture in jezikovne raznolikosti, je med drugim zapisano v obrazložitvi priznanja. Pahor je bil v preteklosti že deležen viteških nazivov – v letu 2006 ga je francoski minister za kulturo imenoval za viteza umetnosti in kulture.

Tržaški pisatelj Boris Pahor velja za velikega borca za pravice zamejcev in je v svetu najbolj znan po romanu Nekropola. V slovensko zavest se je zapisal tudi z intervjujem z omenjenim Edvardom Kocbekom (Edvard Kocbek, Pričevalec našega časa, Trst, 1975), v katerem je ta spregovoril o povojnih pobojih domobrancev, za kar je bil Pahor kaznovan z večletno prepovedjo vstopanja v Slovenijo. Še pred tem je imela velik odmev knjižica Odisej ob jamboru (Trst 1969, 1971), v kateri je Pahor v polemiki z Edvardom Kardeljem zagovarjal pravico Slovencev do lastne države, samoodločbe in odcepitve od Jugoslavije.

Boris Pahor, ki je bil rojen v Trstu 28. avgusta 1913 in ki je preživel fašistično preganjanje, nacistično taborišče in po vojni zagovarjal potrebo in nujo po slovenski demokratični državi, presega zgolj literarno stremljenje. Njegovo pričevanje prerašča v etično dejanje absolutnih dimenzij. Ugled, ki ga ima njegov literarni opus (s prevodi več kot 65 knjig izvirne proze in publicistike) v Franciji, Nemčiji, ZDA, zadnje čase pa tudi v Španiji, Kataloniji, Italiji, na Madžarskem in Finskem, je prav zaradi tega etičnega sporočila postal nekakšna razpoznavna beseda. Zato so Francozi tudi med glavnimi pobudniki Pahorjeve večkratne kandidature za Nobelovo nagrado za književnost.

V današnji tiskani izdaji Dela!